{"id":11523,"date":"2003-05-25T12:57:08","date_gmt":"2003-05-25T10:57:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11523"},"modified":"2017-06-15T10:26:26","modified_gmt":"2017-06-15T08:26:26","slug":"nevenka-sivavec-o-privlacnosti-lokalnega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11523","title":{"rendered":"Nevenka \u0160ivavec: O privla\u010dnosti lokalnega"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 3<\/a> | 2002\/03| Arhiv<\/p>\n

\n

Izkoristila bom prilo\u017enost in na tem mestu posku\u0161ala pokazati, kako se je v zadnjih desetih letih preoblikovalo lokalno kulturno in umetni\u0161ko okolje, v katerem delujem. Na predavanju v Kapelici sem se omejila zgolj na predstavitev projektov Mestece Celje – alternativa sedemdestih <\/em>in Mestece Celje – fantazme osemdesetih, <\/em>ker pa je obe razstavi pospremil katalog, se tokrat z njima ne bom posebej ukvarjala. Na kratko pa bom iz svoje osebne izku\u0161nje in perspektive poskusila orisati bistvene dogodke, ki so vplivali na vedno ve\u010djo prepoznavnost umetni\u0161kega dogajanja v Celju. Nikakor pa ne bi rada sebe in svoje pozicije kustosinje na kakr\u0161enkoli na\u010din postavila v ospredje, saj je moja vloga pri projektih, ki jih opisujem, predvsem povezovalna, sebe vidim kot sogovornico in ob\u010dasno koordinatorko v kompleksni lokalni mre\u017ei umetnikov, ki je soustvarjala skoraj vse, o \u010demer bom v tem orisu govorila. Seveda mi lahko marsikdo o\u010dita, da vendarle, kot predstavnica institucije, delujem s pozicije mo\u010di, a naj v svojo obrambo povem, da sem si prav v ta namen prizadevala za vzpostavitev mre\u017ee, ki to pozicijo mo\u010di vsaj delno relativizira.<\/p>\n

K prestavitvi projektov, ki zajema tudi iz najaktualnej\u0161ih, \u0161e vedno aktivnih procesov, me je spodbudil leto\u0161nji Vstop prost 5<\/em>.
\nV za\u010detku leto\u0161njega poletja je v Celju potekala peta zaporedna izdaja projekta Vstop prost<\/em>, katerega nosilec je celjsko dru\u0161tvo likovnih umetnikov. Projekt vsako leto poteka kot razstava v Likovnem salonu in kot vrsta javnih intervencij ali perfomansov na otvoritveni dan na razli\u010dnih lokacijah v mestnem sredi\u0161\u010du; na njem vsako leto sodeluje osnovno jedro najaktivnej\u0161ih celjskih umetnikov, ne nujno \u010dlanov dru\u0161tva, ob\u010dasno so k sodelovanju povabljeni tudi umetniki iz drugih dru\u0161tev. Leto\u0161nji projekt je bil \u0161e posebej opazen, vsebinsko povezan, izhajal je iz realnih mestnih problemov, publika je, \u010deprav je ve\u010dina projektov govorila v jeziku sodobne umetnosti, odobravajo\u010de sodelovala ali izra\u017eala svoje nestrinjanje. Kar trije od sodelujo\u010dih umetnikov so se, na primer, lotili problema Mestnega parka, ki si ga je v zadnjih letih prisvojila srednje\u0161olska mladina in postaja zato za druge starostne skupine (otroci, kolesarji, psi …) neuporaben in celo nevaren (foto D\u017eaku\u0161i\u010d, Opa\u010dak), drugi projekti so komentirali problem brezdomcev, pomanjkanje zelenih povr\u0161in v mestu in podobno.
\n\u010ceprav je Vstop prost <\/em>\u00a0projekt, v katerega kot kustosinja nisem neposredno vpletena, saj institucija, v kateri delam, organizatorju zgolj daje na razpolago prostor in temeljno infrastrukturo, vendarle \u0161tejem Vstop prost<\/em> za enega najbolj realnih kazalcev stanja lokalne umetni\u0161ke skupnosti, in to, da je ta umetni\u0161ka skupnost letos proizvedla tako ve\u010dplastno berljiv, sodoben in vitalen projekt, je zame pozitiven simptom in rezultat preteklih dogodkov.
\nPred leti so bile celjske dru\u0161tvene razstave podobne vsem dru\u0161tvenim razstavam – nekaj akvarelov, nekaj slik, kak\u0161na grafika, osamljen kip … prevevalo jih je zatohlo ozra\u010dje provincialnosti, zaprtosti; dru\u0161tvene razstave so bile (verjetno so marsikje \u0161e vedno) sinonim za nekaj bolj ali manj predvidljivega. Upam si trditi, da je k sve\u017ei energiji celjske lokalne umetni\u0161ke scene veliko pripomoglo tudi vse tisto, \u010desar smo se lotevali na nivoju galerije kot mestne institucije, in kar je generiralo intenzivno komunikacijo med umetniki in institucijo, med umetniki in neumetniki, med \u0161olanimi umetniki in samouki in outsiderji. Tudi jaz osebno sem bila intenzivno vpletena v ta diskurz; vsa ta leta v galeriji sem se hvale\u017eno in najve\u010d u\u010dila od umetnikov in po\u010dasi mi je postalo jasno, katera metoda je za vzpostavljanje lokalnega kulturnega diskurza in identitete manj ustrezna in katera bolj. Razstavljanje slavnih, mednarodno priznanih umetnikov je seveda nujno in za\u017eeleno, nikakor pa se ne bi smeli prepogosto zadovoljiti s tem, da lokalni publiki pokroviteljsko ponujamo “prave” umetnike, ki prihajajo od drugod – bolj u\u010dinkovita je metoda kultiviranja novih umetnikov iz lokalnega vira, kakor je v The Lure of the Local<\/em> slikovito in sugestivno opisovala\u00a0 Lucy Lippard. Knjiga mi je pri\u0161la v roke leta 1998 in kot boste videli v nadaljevanju, sem jo o\u010ditno precej uporabljala in za njene ideje navdu\u0161evala tudi druge. Lucy Lippard govori o tem, kako pomembne so lokalne specifike – dogodki in prostori, ki lahko bodisi u\u010dinkovito podpirajo dogajanje v sodobnosti, ali pa lahko, nasprotno, s sodobnostjo nimajo nikakr\u0161ne zveze, ker se naslanjajo na pretirano idealizacijo ali celo na nekak\u0161ne psevdoutopi\u010dne zgodovinske vire. Vzporednice z mestom, v katerem \u017eivim, so se pokazale same od sebe: takoj po slovenski osamosvojitvi so si tako dr\u017eava kot posamezna mesta in kraji prizadevali za novo kulturno identiteto in Celje se je neduhovito in impotentno nalepilo na celjske grofe – v ta namen so se celo na\u0161la zgodovinska dejstva, ki so jih povzdigila v kneze. Tako je Trg svobode postal Trg Celjskih knezov (ima mar svoboda napa\u010den ideolo\u0161ki predznak?), dobili smo vite\u0161ke igre, srednjeve\u0161ki dan, Veronikino nagrado za poezijo . Kulturna identiteta mesta je bila torej umetno zasidrana v megleno pravljico, ki s sedanjostjo ne more imeti nikakr\u0161ne prave povezave. Zato se je zdelo nujno, da vsaj sodobni umetnosti poi\u0161\u010demo njene prave lokalne korenine. Z Ireno \u010cer\u010dnik sva tako zasnovali (po sugestivnih napotkih umetnika\u00a0 Marjana Kro\u0161la) razstavo Mestece Celje, alternativa sedemdesetih<\/em>, ki je pokrila obse\u017eno belo liso na lokalnem zemljevidu, izkazalo pa se je, da je bila precej\u0161nje presene\u010denje tudi v \u0161ir\u0161em slovenskem prostoru. Iz razli\u010dnih kotov je osvetlila konceptualizem, ki je nastajal lokalno, neodvisno od centra, skoraj anonimno, na popolni margini, in pokazalo se je, da je bila rehabilitacija tega obdobja z metodo zgodovinjenja izjemno pomembna poteza. Analiza sedemdesetih se je lahko oprla na obstoje\u010di kriti\u0161ki diskurz konceptualne umetnosti, zato je bil ta dokaj kompakten in neproblemati\u010den. Precej bolj odprto strukturo pa je imela razstava Mestece Celje – fantazme osemdesetih<\/em>, saj sem jo na primeru\u00a0 lokalnih avtopoetik hotela vzpostaviti kot vzgib, nastavek za premislek o preprostih in ve\u010dno odprtih vpra\u0161anjih o \u010dlovekovem primarnem ustvarjalnem vzgibu. Ta raziskava je bila za slovenske razmere o\u010ditno tako nenavadna, nepotrebna ali \u010duda\u0161ka, da ni bila dele\u017ena nikakr\u0161ne kriti\u010dne refleksije.<\/p>\n

V Likovnem salonu in v Galeriji sodobne umetnosti smo v vseh teh letih veliko pozornost\u00a0 namenjali lokalnim ustvarjalcem, oziroma, kadar je bilo teh premalo, tudi umetnikom, ki so bili s Celjem kakorkoli povezani. Tako smo predstavili celo vrsto lokalnih ustvarjalcev, \u0161tudentov, avtodidaktov – kriteriji za predstavitev so bili res precej ohlapni. Otepali smo se pravzaprav samo avtorjev, ki jih zanima samo komercialni uspeh. Omejila se bom seveda samo na nekaj projektov, v katere sem bila neposredno ali samo posredno vpletena, oziroma na projekte, ki sem jih sama ali v sodelovanju z drugimi\u00a0 zasnovala. Eden od njih je serija razstav z naslovom Neobi\u010dajne dvojice<\/em>. Te\u017eko bi rekla, da je bil projekt kot celota uspe\u0161en, a je v nekaterih segmentih spodbudil plodne diskusije in verjetno posredno vplival na marsikaj, \u010desar zaenkrat \u0161e ne moremo jasno videti. Neobi\u010dajne dvojice<\/em> sem si zamislila kot poskus spodbujanja timskega dela, kot eksperiment, in prvotno\u00a0 izhodi\u0161\u010de je bilo, da na vsaki od razstav predstavimo po dva umetnika, ki bi se zaradi razli\u010dnih konceptualnih, estetskih ali celo zunajumetnostnih razlogov te\u017eko zna\u0161la v istem razstavnem konetkstu. Osnovna ideja Neobi\u010dajnih dvojic<\/em> je bila poskus, prese\u010di t. i. avtorsko na\u010delo, princip, ki sodi v romanti\u010dno estetsko ideologijo. Umetnik je bil torej povabljen, da v tem projektu “stopi iz svojega ega” , se odpove svoji “za\u0161\u010ditni znamki” in se tako izogne tudi nesolidarnemu individualizmu in samopromociji, ki sta pogosta spremljevalca individualnega ustvarjalca. Umetniki so ta zahtevna izhodi\u0161\u010da zelo razli\u010dno sprejeli. Od vsega za\u010detka je bilo jasno, da so Neobi\u010dajne dvojice <\/em>mi\u0161ljene kot proces, ki se ga ne da vnaprej na\u010drtovati in predvideti. Za nekatere od povabljenih umetnikov je bil izziv verjetno prevelik in rezultat je bila zgolj razstava dveh avtorjev v istem prostoru, spet drugi so izhodi\u0161\u010da nadgrajevali in razvijali v nepri\u010dakovane smeri. Ena od takih je bila dvojica Jo\u017ee Bar\u0161i in Radio Celje. <\/em>Projekt se je zgodil v radijskem mediju, v galeriji je bil na steno obe\u0161en samo interni dnevni radijski razpored. Radio Celje je v \u010dasu, ki je bil dolo\u010den za razstavo, vsak ve\u010der ob 22.00 predvajal desetminutno oddajo, v kateri so razli\u010dni ljudje, s katerimi se je pogovarjal Jo\u017ee Bar\u0161i, razlagali svoje vsakdanje obsesije. Nepri\u010dakovan zasuk v Neobi\u010dajnih dvojicah<\/em> sta naredila tudi Andreja D\u017eaku\u0161i\u010d in Radivoj Muli\u0107, ki sta se za sodelovanje prijavila sama.
\nAndreji D\u017eaku\u0161i\u010d in Radivoju Muli\u0107u je bil zgib za skupni projekt skupna intimna zgodovina. Odlo\u010dila sta se, da za Neobi\u010dajne dvojice<\/em> ne bosta sproducirala novih umetni\u0161kih predmetov in sta se namesto tega odlo\u010dila za recikla\u017eo. Galerijski prostor sta spremenila v udoben bivalni prostor, opremljen s pohi\u0161tvom s kosovnega odpada in napolnjen z drobnimi predmeti iz njunega vsakdanjega \u017eivljenja. Otvoritveni dogodek je bil zasnovan kot dru\u017einsko in prijateljsko sre\u010danje, na katerem sta gostitelja pripravljala hrano za povabljence. Radivoj Muli\u0107 je med drugim postregel s \u010dokoladno repliko Metalca diska<\/em> (ki so jo obiskovalci z veseljem na\u010deli) in s tem dejanjem pomenljivo pokazal, kak\u0161en je njun odnos do umetni\u0161kega predmeta v javnem prostoru in do vloge umetnosti v vsakdanjem \u017eivljenju nasploh. Njuno stanovanje v javni uporabi v Likovnem salonu ni bilo zgolj pribli\u017een in zasilen posnetek stanovanja, ampak resni\u010dno uporaben prostor, v katerem so obiskovalci in osebje galerije na veliko kuhali, jedli in pole\u017eavali
\n(foto 1). Neobi\u010dajne dvojice<\/em> so torej pomembno prispevale k debati o kolektivnem.<\/p>\n

Pomembne vsebine in debate je v lokalno dogajanje prineslo tudi obnovljeno vpra\u0161anje umetni\u0161kega aktivizma oziroma dru\u017ebenega dialoga, izhajajo\u010dega iz umetni\u0161kega delovanja. S tem v zvezi moram nujno omeniti delovanje t. i. Skupine, katere prvi javni nastop je bil v okviru projekta Celje Pove\u010dava<\/em>, ki ga je leta 2000 zasnovala in realizirala Irena \u010cer\u010dnik in ki je eden od najpomembnej\u0161ih projektov, izhajajo\u010dih iz lokalne problematike. Projekt je pokazal na razli\u010dne nivoje razmi\u0161ljanja in delovanja v mestu; Skupina Miha 23, Brane 45 Franc 45 Tone 60je v katalogu razstave objavila svoj manifest, v katerem so med drugim poudarili, da so neformalna skupina, ki deluje na prostovoljni osnovi, da si prizadevajo za dvig mestne kulture, za kvaliteto in raznoli\u010dnost \u017eivljenja v mestu. Na otvoritvi projekta so organizirali okroglo mizo s provokativnim naslovom Sovra\u017eim Celje …<\/em>
\nPosebnost Skupine je, da je variabilna; vsak lahko iz skupine odide, se pri naslednjem projektu vrne, vsak zaiteresirani se ji lahko pridru\u017ei. Zasedba skupine tako variira od projekta do projekta. Tudi sama sem se pri enem od projektov Skupini pridru\u017eila kot aktivna udele\u017eenka. Prav zdaj je skupina aktivna pri pro’jektu Borutova hi\u0161ka<\/em> (foto 2); gre za nadaljevanje projekta Jo\u017eeta Bar\u0161ija Hi\u0161a<\/em> iz Male galerije, ki bo postala novi dom umetnika Boruta Hlupi\u010da.<\/p>\n

Med projekti, ki uspe\u0161no povezujejo umetni\u0161ko prakso in vsakdanje \u017eivljenje, naj omenim tudi delo Borisa Obli\u0161arja. Boris Obli\u0161ar svojo umetnost povezuje s \u0161olskim sistemom. S tem ko je v celjski Nulti uri<\/em> zgradil vizualno privla\u010dno prostorsko postavitev iz “prese\u017ekov, odpadkov, neuspelih poskusov”, je “odve\u010dno” umestil v polje reprezentativnega. To gesto je bilo razbrati kot komentar oziroma kot psevdokritiko \u0161olskega sistema, ki prihaja od znotraj, iz sistema samega, saj jo izreka njegov aktivni udele\u017eenec in izvajalec. Obli\u0161ar “\u0161olskega materiala” ne uporablja zgolj kot material za svoje lastno umetni\u0161ko delovanje, ampak za aktivno poseganje v nekatere \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine, pri \u010demer sodelujejo vsi njihovi udele\u017eenci. Nulta ura<\/em> je postala za\u0161\u010ditni znak za individualno dekonstrukcijo sistema (Obli\u0161ar je zanjo oblikoval tudi logotip), za nekonvencionalno delovanje uporabnikov tega sistema, znak za prostor svobode in dialoga v bolj ali manj rigidnem institucionalnem stroju. Gre torej za umetni\u0161ko delovanje, ki brez provokacij in spektakularnih, revoucionarnih gest, z majhnimi premiki u\u010dinkovito spreminja svoje mikrookolje.
\nPri projektu Vstop prost<\/em>, ki smo ga organizirali \u017ee peti\u010d zapored, so se kalili \u0161tevilni celjski ustvarjalci in prav sodelovanje pri tem projektu je marsikomu radikalno spremenilo pogled na lastno umetni\u0161ko produkcijo v razmerju do okolja, v katerem nastaja (foto 3).<\/p>\n

V tem bliskovitem pregledu sem poskusila pokazati, da vloga galerije v malomestnem okolju ne bi smela biti samo prezentacijska, ampak da bi lahko bila tudi generator idej in katalizator in lovilec pobud in signalov, ki prihajajo iz njene neposredne bli\u017eine.<\/p>\n

\n


\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Izkoristila bom prilo\u017enost in na tem mestu posku\u0161ala pokazati, kako se je v zadnjih desetih letih preoblikovalo lokalno kulturno in umetni\u0161ko okolje, v katerem delujem. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11524,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11523"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11523"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11523\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11761,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11523\/revisions\/11761"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11524"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11523"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11523"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11523"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}