{"id":11526,"date":"2003-05-25T13:00:55","date_gmt":"2003-05-25T11:00:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11526"},"modified":"2017-06-15T10:30:29","modified_gmt":"2017-06-15T08:30:29","slug":"tadej-pogacar-this-is-what-you-want-this-is-what-you-get","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11526","title":{"rendered":"Tadej Poga\u010dar: “This Is What You Want … This Is What You Get”"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 3<\/a> | 2002\/03| Arhiv<\/p>\n

\n

P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti <\/strong><\/p>\n

Ko razpravljamo o P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeju sodobne umetnosti v devetdesetih, ne moremo mimo tedanjih radikalnih sprememb v dru\u017ebi. \u0160tevilni pretresi – od “zloma socializma” do prehoda na oblike zgodnjega kapitalizma (lokalno), od\u00a0 “utopije” do “potro\u0161nje kot substituta za demokracijo” (globalno). <\/em>
\nPo projektih, ki jih je P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti izpeljal v raznih institucijah mo\u010di, se je sredi 90-tih usmeril v bolj aktivno delovanje v javni sferi, znotraj in zunaj umetnostnega sistema. <\/em>
\nBistvena je ideja o sodelovanju, povezovanju, novih modelih produkcije ipd. Poleg zgodnjih anonimnih projektov so predvsem <\/em>Kralji ulice prvi projekt, ki eksplicitno poudarja sodelovanje z marginalno dru\u017ebeno skupino in problematizira javni prostor – kdo ga zaseda, pre\u010di, kak\u0161ne so sprejemljive oblike in vsebine, nadzorovanje ipd. Opazovanje in dokumentiranje javnega prostora se nadaljujejo v projektu <\/em>Zgodbe dveh mest in arhivih-v-nastajanju; v arhivu <\/em>Uli\u010dna ekonomija (2001<\/em>–\u00a0 ) in v arhivu <\/em>Javna skulptura (2000<\/em>–\u00a0 ), ki dokumentira izmenjavo artefaktov in materialnih dobrin na raznih urbanih lokacijah.\u00a0\u00a0 <\/em><\/p>\n

Pamura Umetessi<\/p>\n

 <\/p>\n

CODE:RED<\/strong><\/p>\n

Outlaw poverty NOT prostitution.<\/em>
\nCarol Leigh<\/p>\n

CODE:RED<\/em> je ve\u010ddisciplinaren, ve\u010dmedijski, kolaborativni projekt, ki problematizira in raziskuje neformalne modele ekonomije, samoorganiziranje, globalno seksualno delo in trgovino z ljudmi. Uvodno geslo Carol Leigh, znane ameri\u0161ke aktivistke in borke za pravice seksualnih delavk, opozarja na bistvo polo\u017eaja, v katerega so ujeti seksualni delavci. Njihovo delo je nezakonito (outlaw<\/em>), po drugi strani pa so vanj najve\u010dkrat prisiljeni zaradi rev\u0161\u010dine oziroma boja za golo pre\u017eivetje. Seksualno delo je pomembenen vir zaslu\u017eka za \u0161tevilne segmente prebivalstva, ki so izklju\u010deni iz dominantnih ekonomskih tokov.
\nVanj so najpogosteje prisiljeni ljudje iz depriviligiranih dru\u017ebenih skupin (otroci, \u017eenske), ki simbolno in realno \u017eivijo na robu dru\u017ebe ali sploh zunaj nje in so\u00a0 stigmatizirani in brez najosnovnej\u0161ih pravic.<\/p>\n

Za\u010detek novega stoletja zaznamuje novo obdobje mno\u017ei\u010dnih migracij. Te so se za\u010dele \u017ee v osemdesetih leth prej\u0161njega stoletja, usmerjene so proti Severni Ameriki, Zahodni Evropi\u00a0 in Avstraliji. Predvsem Vzhodna Evropa in biv\u0161a Sovjetska Zveza sta postali prostor mno\u017ei\u010dnega preseljevanja in izseljevanja. Najve\u010dkrat zaradi vojn ali \u017eelje po bolj\u0161em \u017eivljenju.
\nPo padcu berlinskega zidu smo pri\u010de tudi mno\u017ei\u010dnemu izbruhu t. i. migrantske prostitucije, ki je preplavila Zahodno Evropo. Zahodne dr\u017eave na novo situacijo niso bile pripravljene.Tiste, ki so do seksualnega dela v zadnjih desetletjih oblikovale napredno politiko, so bile v precepu, saj je njihova zakonodaja postala zaradi spremenjenih razmer nove globalne ekonomije zastarela in neuporabna.<\/p>\n

Ko govorimo o globalizaciji, najve\u010dkrat govorimo o hipermobilnosti kapitala in storitev, o vplivu novih tehnologij na produkcijo, distribucijo in komunikacijo, manj pa DRUGI plati istega fenomena: o novi mednarodni delitvi dela, o novih oblikah su\u017eenjstva, novih spolnih delitvah ipd. ki so posledica ekonomskih zahtev “prvega” sveta do “tretjega” sveta. Nova mednarodna delitev dela je odlo\u010dilno odvisna od\u00a0 t. i. \u017eenskega dela, ki je tesno povezano z migracijami in aktualnim fenomenom feminizacije migracij. Pri tem ima pomembno vlogo prostitucija in trgovina z ljudmi oz. \u0161tevilne oblike novega su\u017eenjstva. Izjemno pove\u010danje tovrstnega kriminala[1]<\/a><\/a> in preusmeritev organiziranih mafijskih zdru\u017eb na ta podro\u010dja ka\u017eeta, da so te dejavnosti izjemno profitne.
\nGlobaliziranje prostitucije, kot tudi logistika in komunikacijske mre\u017ee, ki obkro\u017eajo skupnost migrantskih seksualnih delavk, ka\u017eejo, da tudi v prihodnje ne moremo pri\u010dakovati bistvenih sprememb v migracijskih tokovih.[2]<\/a><\/a><\/p>\n

Eno temeljnih vpra\u0161anj je kako pre\u017eiveti zunaj mehanizmov in okvira globalnega kapitalizma, ki danes strukturira celotno \u010dlove\u0161ko civilizacijo. Projekt CODE:RED<\/em> raziskuje tudi samoorganiziranost marginalnih skupin in skupnosti, ki ne \u017eivijo v prevladujo\u010dih dru\u017ebenih, ekonomskih in politi\u010dnih okvirih. Tako kot v preteklosti, se tudi danes, v sodobnih dru\u017ebah, skupine jasno delijo na tiste, ki so v dru\u017ebo vklju\u010dene, in one, ki so iz nje izklju\u010dene. Izklju\u010deni so se, da pre\u017eivijo, prisiljeni saamoorganizirati. Samoorganizacija izklju\u010denih pa je radikalno druga\u010dna od samoorganizacije tistih, katerih identiteta se lahko zlije z “legitimnim” dru\u017ebenim telesom[3]<\/a><\/a>.<\/p>\n

Support your local hooker!<\/em>
\nCarol Leigh<\/p>\n

 <\/p>\n

CODE:RED vklju\u010duje razne oblike sodelovanja s strokovnjaki, znanstveniki in aktivisti\u010dnimi skupinami, ki segajo od raziskav, aktiviranja in samopomo\u010di do javnih manifestacij, akcij, razstav ipd.
\nProjekt poteka v umetnostnem kontekstu in zunaj njega. Pri akcijah deluje P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti po principih skupinskega dela in navezuje s skupinami in posamezniki enakovredne, partnerske odnose.
\nProjekt CODE:RED<\/em> aktivno posega v obstoje\u010de stanje stvari in i\u0161\u010de nove poti in oblike za spremembe. Odpira (tudi) umetnostni prostor za problematiziranje in spremembo socialnih, ekonomskih in politi\u010dnih vpra\u0161anj.<\/p>\n

Obdobje prvih \u0161tirih let projekta CODE:RED bi lahko razdelili na tri vsebinske faze:
\nkonceptualna faza projekta (1999\/2000) s pripravami, \u0161tudijem, konceptualizacijo ipd.; aktivisti\u010dna faza (2001-\u00a0 ) z javnim delovanjem, povezovanjem, akcijami in intervencijami, in fazo kartografij globalne trgovine z ljudmi (2004-\u00a0 ).
\nKratek povzetek dejavnosti med letoma 1999 do 2004 lahko strukturiramo okoli poglavij: modeli povezovanja, avtonomni mediji, javne akcije, mobilna arhitektura, kartografije.<\/p>\n

Modeli povezovanja
\nI. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma, Benetke, 2001 \/ The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, New York, 2002<\/strong><\/p>\n

Najbolj kompleksna primera povezovanja sta bila v letih 2001 in 2002 v obliki “kongresov” in “konferenc”. I<\/em>. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma<\/em> je bila prvajavna manifestacija projekta CODE:RED<\/em>. Spri\u010do dobre organiziranosti je akcija pritegnila izjemno pozornost uradnih medijev in odmev je bil velik. Projekt je nastal v timskem delu s Comitato per I Diritti Civili delle Prostitute iz Pordenona, eno vodilnih organizacij za varstvo seksualnih delavk in delavcev v Italiji.<\/p>\n

I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma<\/em> je potekal v okviru 49. bene\u0161kega bienala<\/em> med 6. in 8. junijem 2001, na javnem prostoru blizu Giardinov, v \u0161otoru, ali “Paviljonu prostitutk” (Padiglione delle Prostitute). Seznam sodelujo\u010dih skupin in organizacij je bil impresiven. Sodelovale so skupine, aktivistke in predstavniki iz Tajvana, Tajske, Kambod\u017ee, Vietnama, Italije, Nem\u010dije, ZDA in Avstralije. Kongres je bil mi\u0161ljen kot kreativni okvir za povezovanje, izmenjavo in informiranje.
\nAktivistke in skupine so predstavile razmere na seksualnem trgu, strategije boja za civilne pravice seksualnih delavk in delavcev, predvsem pa principe organiziranja, izobra\u017eevanja, samopomo\u010di in za\u0161\u010dite – s pogovori, video projekti, razstavami, dokumentarnimi publikacijami, performansi, aktivisti\u010dnim pouli\u010dnim gledali\u0161\u010dem, agitacijskimi glasbenimi to\u010dkami ipd.
\nPoseben poudarek je bil na Aziji, kjer seksualna industrija v zadnjih letih do\u017eivlja enega najve\u010djih razcvetov[4]<\/a><\/a>. Tajvanski aktivistki skupine COSWAS sta spregovorili o uspe\u0161nem uporu tajvanskih seksualnih delavk. Te so s z demonstracijami, medijskimi nastopi in inventivnostjo zmagale proti mestnim oblastem v Taipeju, ki so posku\u0161ale sprejeti novo restriktivno zakonodajo.
\nPoleg aktivistk iz Kambod\u017ee (CWDA) in Vietnama je na kongresu sodelovale tudi predstavnica Global Alliance against Trafficking in Women iz Bangkoka. GAATW se \u017ee dolgo bojuje proti izkori\u0161\u010danju prostitutk v Aziji in ima program izobra\u017eevanja, zdravstvene in pravne pomo\u010di itn. GAATW je leta 1996 sprejela t. i. nizozemski model, ki seksualno ekonomijo pojmuje kot industrijo, v kateri imajo vsi udele\u017eeni pravico do zakonskega varstva sindikatov.<\/p>\n

Namen konference The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party<\/em>, ki jebila delprojekta CODE:RED USA v lokalu TRUE v New Yorku, je bil povezovanje in neposredna reakcija na lokalne, nacionalne in mednarodne probleme pri seksualnem delu.
\nSodelovali so predstavniki organizacij iz New Yorka, Baltimora, Bostona, San Francisca in Los Angelesa. Konferenca je bila organizirana v sodelovanu z organizacijami za pravice seksualnih delavk (PONY, COYOTE in SACRD), homoseksualcev (HOOK) in transseksualcev.
\nOdli\u010dno medsebojno sodelovanje skupin, ki se bojujejo za pravice razli\u010dno spolno orientiranih in delujejo v vseh vejah seksualne industrije je ustvarilo izredno pozitivno atmosfero prijateljstva in solidarnosti.
\nSeksualno delo v ZDA zaradi kriminalnega statusa do\u017eivlja posebno transformacijo, saj se seli iz javnega prostora v virtualni prostor. Po septembrskih teroristi\u010dnih napadih leta 2001 so seksualne delavke za\u010deli obravnavati kot posebno sumljivo in problemati\u010dno skupnost, \u017eupan mesta pa jih je prakti\u010dno izena\u010dil s teroristi.
\nKonferenca The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party<\/em> je bila organizirana v sodelovanju z najpomembnej\u0161imi aktivisti\u010dnimi skupinami in ve\u010d kot dvajset nastopajo\u010dimi.
\nTeme kratkih diskusijskih sklopov in okroglih miz, na katerih so sodelovali poznavalci, znanstvenice, aktivistke in seksualni delavci, so bile: pravice seksualnih delavcev, spol in seksualne identitete, rasa in razred pri seksualnem delu.
\nPerformanse in kratke nastope, na temo seksualne industrije so prispevali pisateljice in pisatelji (med drugim Tracy Quan in David Sterry), pesniki, igralke, artisti in radikalna aktivisti\u010dna enota.<\/p>\n

Avtonomni mediji
\nSpletna stran CODE:RED USA \/ \u010casopis Sex Worker \/\u00a0 Spomenik neznani prostitutki, Ljubljana 2002<\/strong><\/p>\n

Spletna stran CODE:RED USA<\/em> je bila zasnovana kot osnovno informacijsko in komunikacijsko orodje projekta, saj zaradi njegove anonimnosti (uradna zakonodaja) javni mediji niso objavljali informacij o akcijah. Spletna stran je bila uradno dostopna javnosti na medmre\u017eju od 16. aprila 2002 od 00.00 ure po srednjeevropskem \u010dasu, oz. od 6.00 ure po newyor\u0161kem \u010dasu.
\nSpletna stran je vsebovala osnovne informacije o projektu, najaktualnej\u0161e najave akcij\/intervencij, javni forum, zgodovino projekta in povezave.<\/p>\n

Ob kongresu v Benetkah je iz\u0161la prva tematska \u0161tevilka \u010dasopisa Sex Worker<\/em>. \u010casopis so zastonj delili mimoido\u010dim in obiskovalcem galerije A+A. Prina\u0161al je uradna manifesta
\nP.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti in Comitato per I Diritti Civili delle Prostitute, informacije o programu kongresu, njegovih udele\u017eencih ipd. Druga tematska \u0161tevilka \u010dasopisa je iz\u0161la ob projektu CODE:RED<\/em> Sektor Zagreb<\/em> in se ukvarja z problematiko globalnih migracij ter predstavlja novi arhitekturni model mobilne arhitekture, namenjene samostojnim seksualnim delavkam.<\/p>\n

Spomenik neznani prostitutki<\/em> je med 1. in 5. februarjem 2002 stal v sredi\u0161\u010du Ljubljane v sklopu projekta Agent Spremembe<\/em> v Mednarodnem grafi\u010dnem likovnem centru.
\nPostavitev Spomenika neznani prostitutki<\/em> je spremljala okrogla miza Globalizem in nova izklju\u010devanja<\/em> in javno odkritje, ki je povzelo vse elemente otvoritvene simbolne ceremonije.
\nForma “za\u010dasnega spomenika” problematizira javni prostor, specifi\u010dno lokacijo in idejo monumentalnosti. “Za\u010dasni spomenik” je fragmentaren in heterogen. Nastaja spontano, nelinearno in subjektivno, z recikla\u017eo, kola\u017eem, neposredno informacijo, participacijo in iz vsakdanjih, rabljenih ali cenenih materialov; skratka, ravna se po etiki in estetiki vsakdana in za\u010dasnosti.<\/p>\n

Javne akcije
\nPohod rde\u010dih de\u017enikov, Benetke, 2001 \/ Zlati \u010devlji Times Squara, New York, 2002 \/ Sla\u010denje z Marxom, Berlin, 2002\u00a0\u00a0 <\/strong><\/p>\n

Pohod rde\u010dih de\u017enikov<\/em> je zgled manifestacijskega pohoda, ki aktivno in javno demonstrira svojo navzo\u010dnost v mestu. Da se ga bolje sli\u0161i in vidi, uporablja rekvizite, kakr\u0161ni so megafon in rde\u010di de\u017eniki, glasno opozarja nase in se ne razlikuje od obi\u010dajnih oblik politi\u010dnih demonstracij. Povorka z udele\u017eenci Kongresa<\/em>, lokalnimi organizacijami in naklju\u010dnimi simpatizerji je \u0161la od kongresnega \u0161otora do Galerije A+A, skozi sredi\u0161\u010de mesta.
\nPohodje pre\u010dil mesto, da bi povzro\u010dil prekinitev, zvo\u010dno\/vizualno zarezo v rutini in kontinuiteti mestne panorame. Poleg realne, manifestacijske, plati je imel tudi pomembno simbolno plat.
\nS skupno hojo smo zarisali to\u010dke nove geografije mesta, ki je sicer potla\u010dena in pozabljena. To je geografija dru\u017ebene zgodovine seksualnih delavk, od slavnih bene\u0161kih kurtizan Veronice Franco in Gaspare Stampa, do danes.<\/p>\n

Akcija Zlati \u010devlji Times Squara <\/em>je bila 1. maja 2002 na Times Squaru v New Yorku. Podobno, kot Pohod rde\u010dih de\u017enikov, <\/em>je tudita akcija izrabljala akt hoje, a na druga\u010den na\u010din. Hoja je bila tukaj intimni akt in akcija se je pokazala samo pazljivemu mimoido\u010demu, saj je bil akter stopljen z mno\u017eico obiskovalcev in turistov. Hoja je potekala v po\u010dasnem ritmu in v ti\u0161ini. Akter je obhodil ves trg, pri tem pa je na vrvici za seboj vlekel par zlatih \u017eenskih \u010devljev.
\nLokacija Times Squara ni bila izbrana naklju\u010dno. To je pomembno simbolno mesto seksualne industrije New Yorka, ki se je v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja spremenilo v simbol njenega kriminaliziranja in v za\u010detku devetdesetih v simbol njenega izbrisa. Leta 1985 so mestne oblasti za\u010dele v imenu “varnosti in zdravja” javno kriminalizirati peep-showe, gledali\u0161\u010da in kinematografe, ki so predvajali filme s seksualno vsebino. Leta 1990 je \u017eupan New Yorka Rudy Giuliani, ki mu je pri tem pomagala korporacija Walt Disney, z vrsto novih restriktivnih zakonov “o\u010distil” center mesta.
\nOdlo\u010ditev, da se Times Square “o\u010disti”, je imela malo skupnega z resni\u010dnim zavzemanjem za javno zdravje, trdi v svojem delu Times Square Red, Times Square Blue<\/em> Samuel R. Delany. Temeljila je predvsem na korporativnem pohlepu. Hkrati je napovedala zmago nove represivne mentalitete v New Yorku, ki v imenu higiene onemogo\u010da dru\u017ebene stike in komunikacijo med ljudmi razli\u010dnih ras in razredov na urbanem javnem mestu.<\/p>\n

Javni performans Sla\u010denje z Marxom<\/em> je bil zasnovan v okviru projekta Ostensiv: Sodobna umetnost Vzhodne Evrope<\/em> v veliki vhodni avli Humboldtove univerze v Berlinu, pred stopni\u0161\u010dem, ki ga krasi veliki citat Karla Marxa: “Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kommt aber darauf an, sie zu ver\u00e4ndern.”* <\/em>
\nV performansu je sodeloval lokalni striper. Za nastop je uporabil ve\u010d kostumov: iz po\u0161asti (nezavedno, zlo) se je prelevil v figure mo\u0161kih filmskih in literarnih junakov, ki stereotipno reprezentirajo mo\u010d, dobroto in naravnost<\/em>, t. j. v Supermana in Tarzana. Lokacija univerze (reprodukcija znanja), citat (zahteva po akciji in spremembi stanja) in seksualni delavec (reprezentacija mo\u0161kih stereotipov) so tvorili zanimiv trikotnik pomenov in delitev.<\/p>\n

Mobilna arhitektura
\nWorking Unit ZO1, Zagreb 2003<\/strong><\/p>\n

“Kaj pomeni razglasitev izklju\u010dnih ekonomskih con sredi Zagreba?”<\/p>\n

WORKING UNIT Z 01<\/em> je arhitekturni na\u010drt, ki je nastal v sodelovanju z arhitektko Anjo Plani\u0161\u010dek v okviru projekta CODE:RED<\/em> Sektor Zagreb<\/em>. S sodelovanjem zgodovinarke Petre Hoblaj in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) smo pripravili okroglo mizo o prisilnih migracijah, ki so na podro\u010dju Balkana izjemno raz\u0161irjen pojav.
\nZ modelom WORKING UNIT Z 01<\/em> smo se prvi\u010d ukvarjali z bivanjsko problematiko marginalne skupine. Nov model mobilne arhitekture naj bi bil osnovni modul, povsem prilagojen za samostojno delo seksualnih delavk in delavcev. Bivalnik WORKING UNIT Z 01<\/em> je sestavljiv, mobilen in prilagodljiv. Lahko ga je priklju\u010diti na obstoje\u010de energetske vire in sanitarna vozli\u0161\u010da ali preklopiti na samooskrbovalne sisteme. Ve\u010d povezanih enot lahko sestavlja ve\u010dje enote ali celo zaklju\u010dene urbanisti\u010dne sklope.
\nNotranjost osnovnega modula sestavlja pet con: cona higiene, sprejemnica, lounge, svetlobna cona in delovna cona. Opremljen je s funkcionalnim pohi\u0161tvom, kopalnico, video in avdio napravami in varnostno-komunikacijskim sistemom, ki omogo\u010da neposredno povezavo s policijo.
\nV Zagrebu in predmestju Zagreba, kjer smo ta model razvijali, smo izbrali tri potencialne urbane in suburbane lokacije, ki ustrezajo ve\u010dini funkcionalnih zahtev in parametrom (dostopnost, varnost, infrastruktura, avtonomnost) za postavitev prvih grozdov delovnih enot.
\nModul WORKING UNIT Z 01<\/em> se vsebinsko navdihuje pri \u0161tevilnih (utopi\u010dnih, ludisti\u010dnih in realnih) urbanisti\u010dnih in arhitekturnih modelih poznih \u0161estdesetih let 20. stoletja: pri konceptu Plug-in City<\/em> Petra Cooka ali pri diametralnem konceptu Novega Babilona,<\/em> ki sta zasnovana kot kolektivna, dru\u017ebena projekta in ki delujeta predvsem kot specifi\u010dni projektivni okvir za ustvarjanje novih situacij.<\/p>\n

Kartografije
\nMONAPOLY – Igra trgovanja z ljudmi, 2004<\/strong><\/p>\n

\u00d6yvind Fahlstr\u00f6m je v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja ustvarjal dela, ki so vabila gledalce, da pose\u017eejo vanje, da jih spreminjajo. Med najbolj znanimi je serija Monopoly<\/em> (CIA Monopoly, World Trade Monopoly, Indokina Monopoly), predelava znane igre, ki kriti\u010dno obravnava ameri\u0161ko zunanjo politiko, globalno trgovino, voja\u0161ko industrijo in topografijo ameri\u0161kih voja\u0161kih intervencij v svetu.
\nTudi igra MONAPOLY<\/em> je predelava najbolj slavne kapitalisti\u010dne igre. Izgleda kakor Monopoly in ohranja osnovno shemo igre, a jo zamenjuje z novo vsebino. Igralci med igro dobivajo nove informacije o globalnem seksualnem delu, pomembnih lokacijah, aktivisti\u010dnih organizacijah, mafijah, ki organizirajo trgovino z ljudmi ipd. Igralci lahko financirajo gradnjo varne hi\u0161e, podprejo delovanje skupin za pravice seksualnih delavk in njihove programe ali re\u0161ijo seksualno su\u017enjo iz Moldavije.
\nMONAPOLY<\/em> je nova kartografija seksualnega dela in trgovanja z ljudmi. Igralci ne kopi\u010dijo kapitala, ampak se seznanjajo z geopolitiko seksualnega dela v \u010dasu globalnega kapitalizma in nove ekonomije.<\/p>\n

\n

Opombe:<\/p>\n

<\/a>[1]<\/a> Kriminalna industrija trgovanja z ljudmi in prisilna prostitucija cvetita. Vsako leto zasu\u017enjita okoli 700.000 \u017eensk po vsem svetu, v tem poslu pa se po zadnjih podatkih obra\u010da od 7 do 12 milijard dolarjev, torej ve\u010d kot v trgovini z mamili in oro\u017ejem.<\/p>\n

<\/a>[2]<\/a> Danes je npr. v Italiji med seksualnimi delavkami 90% migrantskih prostitutk, v Avstriji pa ve\u010d kot 85%.<\/p>\n

<\/a>[3]<\/a> Slavoj \u017di\u017eek, “Canis a non canendo”, Problemi <\/em>1-2\/2004, l. XLII, Ljubljana 2004, str. 5-32.<\/p>\n

<\/a>[4]<\/a> Lim Lin Lean, The Sex Sector<\/em>, 1998.
\n* Op. ur.: “Filozofi so svet samo razli\u010dno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo.” K. Marx, Teze o Feuerbachu.<\/em><\/p>\n

\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
<\/td>\n\n

I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma, Benetke, 2001 \/ The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, New York, 2002<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
<\/td>\n\n

Pohod rde\u010dih de\u017enikov, Benetke, 2001<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
<\/td>\n\n

Zlati \u010devlji Times Squara, New York, 2002<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
<\/td>\n\n

Sla\u010denje z Marxom, Berlin, 2002<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

CODE:RED je ve\u010ddisciplinaren, ve\u010dmedijski, kolaborativni projekt, ki problematizira in raziskuje neformalne modele ekonomije, samoorganiziranje, globalno seksualno delo in trgovino z ljudmi.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11527,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11526"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11526"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11526\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11766,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11526\/revisions\/11766"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11526"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11526"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11526"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}