{"id":11607,"date":"2017-05-31T10:45:22","date_gmt":"2017-05-31T08:45:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11607"},"modified":"2019-07-19T12:10:56","modified_gmt":"2019-07-19T10:10:56","slug":"kdo-ne-potrebuje-kritike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11607","title":{"rendered":"Kdo (ne) potrebuje kritike?"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | \u0160ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje | 16. leto<\/p>\n

\n

Kdo (ne) potrebuje kritike?<\/strong><\/em>
\nMednarodni projekt o kriti\u0161kih praksah<\/p>\n

\n

\"\"<\/p>\n

SCCA-Ljubljana & \u0160ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje Svet umetnosti<\/strong> je partner mednarodnega projekta Svet okoli nas \u2013 kriti\u010dni pogledi v regiji <\/strong>(Svet oko nas \u2013 kriti\u010dki pogledi u regiji), ki se posve\u010da stanju kritike v (sodobni) umetnosti. \u00a0Projekt vodi zagreb\u0161ka nevladna organizacija Kurziv, platforma za vpra\u0161anja kulture, medijev in dru\u017ebe<\/strong><\/a> v sodelovanju z organizacijami Kulturtreger<\/strong><\/a> (Zagreb), SEECult.org<\/strong><\/a> (Beograd), Kontrapunkt<\/strong><\/a> (Skopje) in SCCA-Ljubljana<\/strong><\/a>. Partnerske organizacije, ki delujejo na podro\u010dju izobra\u017eevanja za poklice v kulturi (kritiki, kuratorji, novinarji, uredniki) in kot podporne organizacije za izbolj\u0161anje produkcijskih pogojev in promocijo kulture, so \u017ee ve\u010dkrat sodelovale skupaj, zlasti na temo vloge kritike in kriti\u0161kega pisanja v dru\u017ebi, kriti\u010dnega vrednotenja umetni\u0161ke produkcije in izobra\u017eevanja mladih avtorjev na podro\u010dju kritike.<\/p>\n

\n

Beograd: javni pogovor o kritiki, kolokvij in delavnica za mlade kritike <\/strong><\/p>\n

V soboto, 27. maja, ob 19. uri se je v Beogradu (Magacin, Kraljevi\u0107a Marka 4-8<\/a>) odvijal javni pogovor o stanju umetnostne kritike v regiji. Gledali\u0161ki, literarni, filmski in likovni kritiki iz regije in Beograda ter predstavniki partnerskih organizacij so razpravljali, kje se nahaja umetnostna kritika danes in ali je zanjo dovolj prostora v javnosti, ki jo nagovarja. \u00a0Kak\u0161na je vloga kritike, na kak\u0161en na\u010din se prilagaja hitremu razvoju novih tehnologij in ali obstaja mo\u017enost potrditve njene pomembnosti in prepoznavnosti?\u00a0Med udele\u017eenci so bili predstavniki zlasti iz hrva\u0161kega in srbskega kulturnega prostora, kritiki, kuratorji, novinarji in umetniki: Una Bauer, Igor Ru\u017ei\u0107, Neven Svilar, Nina \u010calopek, Luka Ostoji\u0107, Lujo Pare\u017eanin, Vladimir Arseni\u0107, Na\u0111a Bobi\u010di\u0107, Maja \u0106iri\u0107, Branislav Dimitrijevi\u0107, Ivan Velisavljevi\u0107, Danijela Pure\u0161evi\u0107, DeMaterijalizacija umetnosti<\/strong> \u2026 in predstavniki partnerskih organizacij: Antonija Letini\u0107<\/strong> (Kurziv), Mika Buljevi\u0107<\/strong> (Kulturtreger) in Vesna Milosavljevi\u0107<\/strong> (SEECult).\u00a0Poleg javnega pogovora je beograjski del projekta vklju\u010deval tudi tridnevni interni kolokvij kritikov, namenjen oblikovanju publikacije, ki bo iz\u0161la do konca leta, ter mentorsko delavnico za mlade kritike s podro\u010dja literature in vizualnih umetnosti, ki sta jo vodila literarni kritik Vladimir Arzen<\/strong> in umetnostna zgodovinarka in samostojna kuratorka Maja \u0106iri\u0107<\/strong>.<\/p>\n