\n5. 4.\u201311. 6. 2017, MSUM, Ljubljana
\nKustosa: Barbara Bor\u010di\u0107 in Igor \u0160panjol<\/p>\n
Besedilo je nastalo v okviru seminarja Analiza umetni\u0161kega dela<\/em> pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107.<\/p>\n Razstava Ve\u010dmedijske prakse in produkcijska prizori\u0161\u010da<\/em> razkriva bogastvo slovenske ve\u010dmedijske scene v osemdesetih letih minulega stoletja. Razkriva prepletenost umetni\u0161kih praks, njihovo ume\u0161\u010denost znotraj takranega politi\u010dnega dogajanja in vznikanje novih praks ter novih mo\u017enosti produkcije, od institucionalno podprtega udejstvovanja, do povsem alternativnih praks. Eden od zanimivih poudarkov umetni\u0161kega delovanja konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je prodor video umetnosti na nacionalno televizijo. Slednja je bila takrat mno\u017ei\u010den medij, ki je dosegel najve\u010d ob\u010dinstva, njene vsebine pa so bile v rokah sistema, ki je v osemdestih za\u010del popu\u0161\u010dati.<\/p>\n Z dana\u0161njega gledi\u0161\u010da \u2013 in hkrati z gledi\u0161\u010da nekoga, ki je bil rojen v devetdesetih ter odrasel v dobi interneta \u2013 \u00a0se ponuja primerjava med pomenom dostopa do nacionalne televizije, ki so ga video umetniki dobili v osemdesetih in dosegom tega medija ter pomenom dostopa do interneta, ki opredeljuje na\u0161 \u010das dru\u017eabnih omre\u017eij, ko je pojem dosega dobil povsem nove razse\u017enosti.<\/p>\n DOSTOPNOST<\/p>\n Ko so videasti vstopili v televizijski studio, jim je bila na voljo profesionalna oprema, s katero so lahko raziskovali sam medij in dohitevali razvoj tehnologije. Mihi Vipotniku je \u0161lo, kot pove v oddaji Platforma<\/em><\/a>, posve\u010deni razstavi, ki je hkrati tudi eno od njenih prizori\u0161\u010d[1]<\/a><\/a>, za \u00bbrazgradnjo slike kot take\u00ab. Raziskovanje meja videa je v kon\u010dni fazi zahtevalo celo opozorilo gledalcem, naj za \u00bbmotnje\u00ab v sliki in zvoku ne krivijo svojih televizorjev, saj so del programa. Najnovej\u0161a tehnologija je bila draga in te\u017eko dostopna, kar pa le deloma velja danes. Visoko kakovostna snemalna oprema je \u0161e vedno precej draga, vendar \u0161e zdale\u010d ni nedostopna. Ne moremo pa niti mimo dejstva, da je danes povsem osnovna oprema, kot so pametni telefoni in tudi cenej\u0161i prenosni ra\u010dunalniki, zmogljiva in prilagodljiva do mere, ki intermedijskim umetnikom omogo\u010da veliko svobode. Hkrati pa je na voljo tudi programska oprema, s katero so meje medija \u0161e ohlapnej\u0161e. Z vidika produkcije je bil torej vstop v televizijski studio v osemdesetih velikega pomena za razvoj video umetnosti, medtem ko povsem tehni\u010dni pogoji intermedijske umetnosti danes niso stvar monopola in le ste\u017eka bi jim lahko postavili meje.<\/p>\n DOSEG<\/p>\n \u0160ir\u0161e vpra\u0161anje se odpira na podro\u010dju televizije in interneta kot prizori\u0161\u010d umetnosti, saj gre pri tem za spremembo paradigme, ki se vedno bolj ka\u017ee v vseh svojih razse\u017enostih. Kustos razstave Igor \u0160panjol v oddaji Platforma<\/em> pove, da je bilo v osemdestih letih nemogo\u010de ignorirati televizijski zaslon. Kaj to pomeni za umetni\u0161ka dela, ki so si izborila \u010das na nacionalni televiziji? Ta je imela zagotovo naj\u0161ir\u0161i domet, imela pa je tudi status osrednjega medija, ki je bil zanesljiv, sistemsko korigiran, skrbno urejan, ob\u010di. Miha Vipotnik je prag televizijskega studia lahko prestopil zaradi dru\u017einskih povezav z ustanovo, na svojo stran pa je moral pridobiti tehni\u010dno osebje in predvsem urednike. Ko je bil Vipotnikov enokanalni video Videogram 4<\/em> <\/a>predvajan na TV Ljubljana, je njegov na\u010din eksperimentiranja z medijem segel iz samega studia in video, eksperimentalen, kot je bil, \u010detudi opremljen z opozorili, je lahko dosegal \u0161iroko ob\u010dinstvo. Alternativne videoprodukcije pa TV Ljubljana kljub temu \u0161e dolgo ni hotela predvajati, kar so utemeljevali s tehni\u010dno nedovr\u0161enostjo del, vendar pa so pozneje v osemdesetih uvedli tudi oddaje o videu in alternativna produkcija je lahko dosegla ob\u010dinstvo,\u00a0 ki sicer z dogajanjem na podro\u010dju video produkcije v \u00a0takratnih Galeriji \u0160KUC, Disku FV in mladinskih kulturnih centrih po Sloveniji ne bi imelo stika.<\/p>\n \u0160panjol v oddaji Platforma <\/em>nadaljuje, da je neizbe\u017ena prisotnost televizije takrat podobna zaslonu pametnega telefona danes, kar pa po moje zagotovo ne dr\u017ei. \u010cas, v katerem \u017eivimo, je \u010das kulture na zahtevo (on demand)<\/em>, kar pomeni, da vsebin, ki so preko pametnih telefonov ali kako druga\u010de dostopne na internetu, ni le mogo\u010de ignorirati, pa\u010d pa si s svojim internetnim bivanjem sproti ustvarjamo virtualno okolje to\u010dno tistega, kar (v veliki meri po presoji internetnih algoritmov) \u017eelimo videti in tistega, kar nam je glede na na\u0161o rabo interneta ponujeno kot tisto, kar bi nas utegnilo zanimati (\u010de se tega zavedamo ali ne). Naj bodo to video, novice, dru\u017ebeno-politi\u010dni komentar \u2013 dobesedno kar koli. Znotraj tega stanja nastajajo mehur\u010dki, ki povzro\u010dajo, da ena skupina ljudi izgubi stik z drugo skupino (kar najbolje ponazarjajo reakcije iskrenega \u0161oka ob demokrati\u010dnih odlo\u010ditvah tako doma kot po svetu v zadnjih letih), kup vsebine, tudi umetni\u0161ke, pa se izgublja v poplavi informacij.<\/p>\n Video umetniki v osemdesetih so pogosto \u017eeleli biti kriti\u010dni do televizijskih vsebin in njihove politi\u010dne vloge. \u017deleli so ozave\u0161\u010dati javnost (tudi o novih oblikah umetnosti). Na kaj takega so lahko tisti, katerih dela so bila predvajana na javni televiziji, vsaj upali \u017ee zato, ker je javnost spremljala televizijo, ljudje pa so imeli zelo malo mo\u017enosti preklapljanja med programi. Danes sicer ne manjka anga\u017eirane umetnosti, to zagotovo ni problem. Vendar pa je \u017ee samo televizijske programe, ki so na voljo, te\u017eko pre\u0161teti, vedno ve\u010d ljudi pa do televizijskih vsebin dostopa preko interneta \u2013 na zahtevo. Kako torej najti na\u010din dostopanja do \u0161ir\u0161e javnosti z dru\u017ebeno-kriti\u010dnim namenom, \u010de ne celo z namenom resne subverzivnosti? Na prvi pogled daje internet za to idealno mo\u017enost: le kje je mogo\u010de dose\u010di \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo kot na internetu? Vendar pa se leta 2017 ob tem poraja \u0161e vzporedno vpra\u0161anje: kje je la\u017eje kri\u010dati v prazno kot na internetu? In to ob vseh mo\u017enostih \u0161e tako kakovostne produkcije. Vpra\u0161anje dosega je danes na vseh podro\u010djih eno najbolj pere\u010dih vpra\u0161anj sploh.<\/p>\n KAJ UGOTAVLJAMO?<\/p>\n Zdi se torej, da so se od osemdesetih do danes neprimerno izbolj\u0161ali pogoji intermedijske produkcije, veliko la\u017eje je umetni\u0161kim delom zagotoviti tudi osnovni pogoj vidnosti. Dostopna je tehnologija in dostopni so mediji. Vendar pa dana\u0161nje stanje zagotovo postavlja velik izziv, ko govorimo o doseganju \u0161ir\u0161ih mno\u017eic. Te te\u017eave pa nima le dana\u0161nja alternativa, pa\u010d pa se je z njo primorana soo\u010dati tudi institucionalna sfera, ki presega umetnostno prakso, o kateri je govora tukaj.<\/p>\n Razstavi Ve\u010dmedijske prakse in produkcijska prizori\u0161\u010da <\/em>posve\u010deno oddajo Platforma<\/em> sem si ogledala na internetu, v arhivu RTV Slovenija. V duhu primerjave, ki so ji bili namenjeni zgornji odstavki je tak ogled \u0161e toliko bolj poveden. Posnetek oddaje spremlja \u0161e \u0161tevec ogledov in (kar se zdi precej pogumna poteza) izra\u010dun povpre\u010dnega \u010dasa ogleda, ki na \u017ealost ne dose\u017ee niti polovice trajanja oddaje.<\/p>\n IN KAJ SE SPRA\u0160UJEMO?<\/p>\n Umetniki so se v osemdesetih zagotovo soo\u010dali z nemalo ovirami, lastnimi \u010dasu in prostoru, ki so bile vezane tako na produkcijo kot na prezentacijo. Ambiciozen projekt ATV-ja, ki bi ponudil alternativo slovenski nacionalni televiziji, je primer podrobno zasnovanega, ambicioznega koncepta, ki ni dobil zelene lu\u010di. \u0160e bolj zgovorno pa je institucionalno zavra\u010danje alternativne videoprodukcije zaradi njene tehni\u010dne nedovr\u0161enosti. Dana\u0161nji izziv zagotovo ni v produkciji, prej je hiperprodukcija del problema, na katerega naletimo, ko govorimo o dosegu, ki ga ima intermedijska umetnost danes. Je mogo\u010de, da je bil prodor na sistemsko nadzorovano nacionalno televizijo v osemdesetih manj\u0161i izziv, kot je dose\u010di \u0161iroko ob\u010dinstvo v dana\u0161njem \u010dasu povsem demokratiziranega spleta? Vpra\u0161anje je torej, kako naj umetnik danes prezentira svoje delo na na\u010din, da ga mno\u017eica ne bo mogla ignorirati in bo po mo\u017enosti sprejela njegovo sporo\u010dilo?<\/p>\n <\/a>[1]<\/a>Platforma: Osmedeseta \u2013 od disko kluba do televizije<\/em>, 10. april 2017; dostopno na spletni strani RTV SLovenija<\/a>.<\/p>\n Literatura:<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/01-400x288.jpg\")
<\/p>\n
\n