\n
\nKrikoteka se nahaja v podzemnih prostorih, ki jih je avtor sam izbral za arhiviranje svojega dela. Zadnjih deset let svojega \u017eivljenja je Kantor zavestno zbiral dokumentacijo svojega dela in \u017eelel, da bo v teh prostorih predstavljena naslednjim generacijam. V kleti so razstavljene fotografije razli\u010dnih avtorjev (npr. Romano Martinis), ki so fotografirali njegove happeninge in predstave. Tu je reprezentirano tudi njegovo najslavnej\u0161e delo Razred mrtvih<\/em> (1975), ki ilustrira mehanizem spomina \u2013 sekvence nerealnih podob, del\u010dkov spomina, drznih hotenj, bole\u010dih zamer, fragmentov stavkov, absurdnih situacij in komi\u010dnih drobcev iz preteklosti, ki jih poznamo tudi iz lastnih izku\u0161enj. \u010clovek je snovno bitje, z instalacijo pa avtor sporo\u010da, da je snoven tudi na\u0161 spomin in domi\u0161ljija. <\/p>\n
Direktorica Krikoteke Natalia Zarzycko<\/strong> nam je predstavila tudi omejitve, s katerimi se sre\u010dujejo pri delu. Prostori v katerih delujejo so zelo majhni, primerni samo za razstavljanje fotografij in dokumentarnega gradiva. Zarzyckova tudi ugotavlja, da prav zaradi dokumentarne narave njihove razstave niso ve\u010d zanimive v aktualnem umetnostnem dogajanju. Zato si \u017eelijo prenove Krikoteke. Obiskovalci, razen \u010de se ukvarjajo z raziskovanjem Kantorjevega dela in \u017eivljenja, se v center ne vra\u010dajo. Zato je v gradnji nova Krikoteka, kjer \u017eelijo postaviti bolj razgibano razstavo ter prirejati delavnice in predavanja. Snovalci novega centra upajo, da bo s tem dose\u017eena ponovna aktualizacija Kantorja kot vsestranskega umetnika. <\/p>\n Po ogledu odlomkov Kantorjevih predstav in performansov smo si ogledali njegovo stanovanje in se mimo gradbi\u0161\u010da nove Krikoteke sprehodili do depoja, kjer hranijo njegovo zapu\u0161\u010dino. <\/p>\n (Nina Sotel\u0161ek)<\/p>\n Skladi\u0161\u010de se nahaja v bli\u017eini Mocaka, kjer je bilo na\u0161e drugo postajali\u0161\u010de tega dne. MOCAK \u2013 Muzej sodobne umetnosti Krakov<\/strong> smo si prvi\u010d lahko ogledali \u017ee ob koncu prvega dne na\u0161e ekskurzije v Krakov, ko smo od\u0161li na otvoritev razstave Dunajski akcionizem \u2013 nasprotni pol dru\u017ebe<\/em> (kurator Stanislav Ruksza). Predstavljena so bila dela iz zbirke Muzeja Essl iz Avstrije, v kateri dru\u017ebeno anga\u017eirani umetniki prika\u017eejo umetnost kot sredstvo nasprotovanja socialnim in politi\u010dnim spremembam v 60-ih letih. Ogledali smo si slike, fotografije, videe umetnikov kot so G\u00fcnter Brus, Otto M\u00fchl, Herman Nitsch in Rudolf Schwarzkogler.<\/p>\n Lahko smo si tudi ogledali razstavo Poljakinje Malgorzate Markievwicz EU tekstili (EU tekstiles)<\/em>, nekak\u0161no ”narodno no\u0161o” prebivalcev EU. Kroj obla\u010dil je v obliki \u010drke E za pulover in U za hla\u010de, blago pa je potiskano z raznimi motivi, vezanimi na posamezen narod.<\/p>\n Mocak je prva tovrstna ustanova na Poljskem, odprli so jo maja 2011. Zgrajena je na obmo\u010dju nekdanje Schindlerjeve tovarne, italijanski arhitekt Claudio Nardi je v svoj projekt stavbe vklju\u010dil tudi ostanke nekdanje stavbe. Njen glavni namen je predstavljati sodobno umetnost ter njen pomen in vlogo, tako v Krakovu kot tudi v tujini. Izvaja \u0161tevilne mednarodne projekte, med njimi razne gostujo\u010de razstave. Poleg razstavnih dejavnosti na podro\u010dju sodobne umetnosti se ukvarja tudi z zalo\u017eni\u0161tvom, raziskovanjem, konzervatorstvom, arhiviranjem in izobra\u017eevanjem na podro\u010dju sodobne umetnosti.<\/p>\n Del muzeja je namenjen stalni zbirki MOCAK-a. Ta predstavlja veliko raznolikost pristopov, razli\u010dnih medijev in interpretacij, ki se izra\u017eajo v sodobni umetnosti in jih predstavljajo eksponati zbirke. Ve\u010dji del le-te predstavlja donacija sedanje direktorice muzeja. Na ogled so risbe, slike, instalacije, videi, fotografije in skulpture doma\u010dih ter tujih umetnikov.<\/p>\n To zbirko smo si ogledali drugi dan. Najnovej\u0161i eksponat v zbirki je skulptura Miroslava Balka 7+1<\/em>. To so veliki solni cilindri v betonskih nosilcih, 6 cilindrov je stati\u010dnih, 1 pa se vrti. Prvotno je bila skulptura namenjena finan\u010dni instituciji, cilindri pa naj bi predstavljali denar. Zanimivi so \u0161e Minimalizem iz Guantanama<\/em> Tomasza Bajera \u2013 \u017eelezna kletka z zasilnim le\u017ei\u0161\u010dem in nekaj etni\u0161kimi obla\u010dili ter instalacija Roberta Ku\u0161mirowskega Brez naslova, med strupom in zdravilom<\/em> \u2013 razli\u010dni predmeti in snovi, ki se uporabljajo v zdravljenju, ki pa so lahko ob nepravilni uporabi smrtne. Postavitev stalne zbirke je dinami\u010dna, nekatere razstavljene eksponate ob\u010dasno zamenjajo z drugimi eksponati iz zbirke. <\/p>\n (Denis Volk)<\/p>\n Po kosilu smo se siti (establi\u0161ment institucij) in \u017eeljni ne\u010desa manj konvencionalnega odpravili proti Goldex Poldex-u. Goldex Poldex<\/strong> je ime, na katerega se referira mnogo umetnikov mlaj\u0161e generacije in, ki ga je bilo tekom na\u0161ega obiska pogosto sli\u0161ati. Uporablja se skorajda kot sinonim za neodvisno kulturno-umetni\u0161ko produkcijo v Krakovu. Gre za prosto\u010dasno dejavnost Simona Janeka<\/strong>, druga\u010de priznanega umetnika, ki v ve\u010dnamenskem prostoru za dru\u017eenje prireja razstave umetnikov, projekcije filmov in pogovore s podobno misle\u010dimi. Ker pa zaradi nepri\u010dakovanih zapletov, razen zunanje fasade, nismo videli in izvedeli \u010disto ni\u010d drugega, je obisk trenutno najbolj aktualnega krakovskega underground prostora pustil predvsem grenak priokus. <\/p>\n Za\u010detno nezadovoljstvo se je nehote raz\u0161irilo tudi na obisk prostorov skupine New Roman<\/strong>, ko smo ugotovili, da bomo sicer dele\u017eni ogleda notranjosti, le da tam ni bilo ni\u010d videti, saj je bil prostor v fazi priprave na novo razstavo. Skopa predstavitev Pavla Olszyskega<\/strong> in njegovega kolega v te\u017eko razumljivi angle\u0161\u010dini ni pripomogla k izbolj\u0161anju razpolo\u017eenja, je pa pripomogla k naklonjenosti njihovi stvari \u2013 razumevanju njihove samoiniciative in problemov, s katerimi se soo\u010dajo mladi krakovski umetniki po kon\u010danem \u0161olanju. Veliki muzeji in galerije, kot je npr. Mocak, namre\u010d niso naklonjeni sodelovanju z mladimi in neuveljavljenimi umetniki, tako le-ti i\u0161\u010dejo druge na\u010dine, kako priti do razstavnega prostora in se predstaviti \u0161ir\u0161i javnosti. \u0160tirje umetniki in umetnostni zgodovinar, ki sestavljajo skupino New Roman (ime izhaja iz imena najbolj uporabljanega sloga pisave Times New Roman) so tako, ob komaj omembe vredni denarni podpori mestne ob\u010dine, najeli prazno stanovanje v eni od starome\u0161\u010danskih hi\u0161 in ga spremenili v galerijo. V njej razstavljajo svoja umetni\u0161ka dela, dela prijateljev in znancev, v prihodnosti pa bodo svoje razstavne prostore ”posodili” tudi Fotomesecu 2012. Tako je skupina trenutno usmerjena predvsem v oblikovanje lastne prepoznavnosti, promocijo in produkcijo znotraj lokalnega konteksta, s\u010dasoma pa si \u017eelijo tudi mednarodnih sodelovanj. <\/p>\n New Roman je zgolj ena od skupin, ki je vzniknila iz \u017eelje po vplivanju in spreminjanju (lastnega) polo\u017eaja znotraj umetnosti, ki ga v veliki meri kroji politika velikih (umetni\u0161kih) institucij. Ne glede na to, kako je njihovo delovanje v mnogih ozirih navdihujo\u010de, pa ne moremo mimo vpra\u0161anja, ali se s porastom tovrstnih skupin pove\u010duje tudi kvaliteta ponudbe. Vsekakor gre za kompleksno temo, ki bo v bodo\u010de nedvomno krojila mnogo na\u0161ih debat in pogovorov.<\/p>\n (Jasna Jernej\u0161ek)<\/p>\n Internetni viri: <\/p>\n ANALIZE RAZSTAV, 2. DAN<\/strong><\/p>\n Narodni muzej v Krakovu<\/strong><\/p>\n Narodni muzej v Krakovu je ustanova z najdalj\u0161o tradicijo na poljskih tleh, obenem pa tudi prva nacionalna zbirka umetnosti. Ustanova hrani 780.000 kosov, ki so razdeljeni v enaindvajset oddelkov, vse od prazgodovine pa do konca 20. stoletja. Muzej je svoje zbirke pridobil predvsem z donacijami. Zbirka moderne umetnosti se za\u010dne z umetnostjo s preloma 20. stoletja, s secesijo in simbolizmom, dela si nato kronolo\u0161ko sledijo do konca 20. stoletja. Jedro zbirke so doma\u010di avtorji, ki sledijo evropskim modnim smernicam in jih prevajajo v doma\u010do likovno govorico.<\/p>\n Sprejel nas je kurator Dominikom Kurylek, ki je v kratkem pogovoru izpostavil problem mladih kuratorjev, ki se soo\u010dajo z zastarelimi institucijami, ki se \u0161ele zadnja leta medinstitucionalno povezujejo in svoja vrata odpirajo tudi sodobni umetnosti. Dolo\u010dena trenja obstajajo tudi znotraj nacionalnega okvira, predvsem med nacionalnim muzejem v Krakovu in tistim v Var\u0161avi.<\/p>\n Art Agenda Nova<\/strong><\/p>\n Galerija Agenda Nova je ob Poldex Goldex in New Roman ena od novih neodvisnih galerij. Mlada umetni\u0161ka zdru\u017eenja so se pogosto prisiljena zate\u010di v me\u0161\u010danska stanovanja, kjer ustvarjajo v ve\u010dni negotovosti. Prostorska in finan\u010dna stiska pa nista edina problema neodvisnih zdru\u017eenj, mladi umetniki pogosto ne razlikujejo med umetnikom in oblikovalcem in ko odhajamo, nismo povsem prepri\u010dani ali smo pri\u010da genezi umetni\u0161kih zdru\u017eenj, ki bodo v prihodnosti krojila zemljevid umetnosti, ali zgolj hipsterski mladini, ki ustvarja zgolj za lastno razvedrilo. Kakorkoli, galerijo Agenda Nova vodi umetnik Michal Zawada, tudi avtor aktualne razstave Leta \u0161olanja.<\/p>\n Po avtorjevih besedah gre za dela, ki govorijo o njegovih osebnih razmi\u0161ljanjih o teoriji in praksi. Zawada se navezuje na misel Abyja Warburga in njegovega u\u010denca Erwina Panofskega. Razmi\u0161ljanje o teoriji se ka\u017ee tudi v \u2013 po avtorjevem mnenju \u2013 najpomembnej\u0161em razstavljenem delu, Ripovih alegorijah, ki jih slikar nana\u0161a eno na drugo in tako ustvari zme\u0161njavo linij, originalni podobi pa odvzame prvotni pomen. Sklicuje se na trditev, da je odsotnost podobe nova kvaliteta. Slika prazne \u2013 ali bolje \u2013 izpraznjene prostore, ki so ostali za izgubljenimi ikonami, na primer prazna galerijska stena po odtujitvi Mone Lise v za\u010detku stoletja ali prazna ni\u0161a zminiranega bamijanskega Bude. Ustvarja po predlogah s foto\u0161opom obdelanih fotografij, \u010desto v monokromnih, na drugi strani pa \u017eivih kontrastnih barvah v tehniki akrila.<\/p>\n No Local Fundation <\/strong><\/p>\n Sledil je obisk galerije No Local Fundation, kjer nas je sprejela ena od direktoric Malgorzata Mleczko. Fundacija je bila ustanovljena leta 2008 in je plod skupinskega dela dveh umetnostnih zgodovinark in kuratork, Malgorzate Mleczko in Patrycje Musial. V svoj program sta zapisali, da se ukvarjata s sodobno umetnostjo, kuriranjem in razstavljanjem, kakor tudi s teoretsko refleksijo vizualne umetnosti. Galerija naj bi tvorila nekak\u0161en most med umetni\u0161kimi institucijami in neprofitnimi organizacijami. V preteklosti so sodelovali s festivalom Mesec fotografije, predstavili celo vrsto video-arta Umetnost v kinu, s povabljenimi gosti so vzpostavili tudi za\u010dasno umetni\u0161ko rezidenco na pode\u017eelju, katere cilj ni bil umetnost dokumentirati in galerijsko prezentirati, ampak zgolj u\u017eivati v neponovljivosti umetni\u0161kega dogodka, tj. performansa in video-zvo\u010dne instalacije.<\/p>\n Galerija AS <\/strong><\/p>\n V le nekaj minut oddaljeni Galeriji AS sta nas sprejela Grzegorz Siembida in Mateusz Okonski. Galerija AS je v marsi\u010dem podobna drugim mladim neodvisnim galerijam, le da je bil v njen zagon vlo\u017een nekoliko ve\u010dji kapital. Kljub prete\u017eno mladim umetnikom sodelujejo tudi z \u017ee ”preverjenimi” imeni. Zgornji prostori so namenjeni prodajno-razstavni dejavnosti, kletni pa so spremenjeni v galerijski prostor za ob\u010dasne razstave, kjer je tudi aktualna razstava mladega angle\u0161kega kolektiva devetih umetnikov. Gre za me\u0161ano postavitev z video instalacijami in drugimi novimi mediji, dela pa nosijo dru\u017ebeno-kriti\u010dno konotacijo, mdr. opozarjajo na nepravi\u010dno financiranje britanskega \u0161olskega sistema, ali pa naznanjajo dru\u017ebene spremembe (Peti steber).<\/p>\n Umetni\u0161ki vodja galerije je spregovoril o problemih, s katerimi se sre\u010dujejo mladi umetniki, katerih dela zavra\u010dajo vse pomembnej\u0161e dr\u017eavne institucije, ki svoj ugled gradijo na prepoznavnih imenih, kljub temu, da so v svoj program zapisale, da bodo spodbujale predvsem mlade umetnike. Opozoril je tudi na nepravi\u010dnost deljenja javnih sredstev, ki so letos skoraj v celoti pripadla Muzeju sodobne umetnosti (MOCAK), kakor tudi nepripravljenosti dr\u017eavnih institucij, da bi sofinancirala in pomagala neodvisnim zdru\u017eenjem, kakor tudi nepripravljenosti dr\u017eavnih institucij. Med pomembnej\u0161e projekte Galerije AS sodi projekt Klub. Gre za razstavni prostor, ki je deloval v okviru bara, ter tako umetnost, ki je ponavadi omejena zgolj na galerije, pribli\u017eal ve\u010djemu \u0161tevilu predvsem mladih obiskovalcev. Na\u010delo razstavnega prostora je bilo \u010dim hitrej\u0161e menjavanje razstavljenih del, sodelovanje galerije pa neprofitno.<\/p>\n (Miha Kelemina)<\/p>\n Bunkier Sztuki<\/strong><\/p>\n Po ve\u010ddnevnem obiskovanju razli\u010dnih muzejskih institucij in “underground” iniciativ mlaj\u0161e generacije, smo imeli za konec ogled legendarnega paviljona Bunker Sztuki, svoj\u010das najve\u010dje mestne umetnostne ustanove. V doti\u010dnem prostoru (prej so se dogodki in organizacija selili po ve\u010d lokacijah v Krakovu) so od leta 1965 razstavljale cele generacije poljskih umetnikov, niso pa se branili niti bolj “eksoti\u010dnih” razstav, kot so bile na primer razstave norve\u0161ke ali indijske umetnosti.<\/p>\n Zvene\u010de ime torej, ki pa po pogovorih z mlaj\u0161imi kuratorji prej obiskanih galerij, odpre marsikatero rano tega prostora. Po besedah enega izmed njih je imel Bunkier za mladega ustvarjalca vlogo vmesne postaje med manj\u0161o dostopnej\u0161o galerijo in tistim “velikim” muzejem moderne umetnosti.Vendar je prostor, bodisi zaradi svoje zgodovine bodisi zaradi vodenja Anne Marie Potocki, s\u010dasoma postajal vedno bolj elitisti\u010den. Slednja naj bi, grobo re\u010deno, Bunkier pripeljala do roba bankrota.<\/p>\n Spo\u0161tovana likovna kriti\u010darka, teoreti\u010darka in zbirateljica sodobne umetnosti je pred dobrim letom zasedla mesto direktorice muzeja MOCAK (Muzej sodobne umetnosti Krakova), ki je svoja vrata odprl letos spomladi. Do izbire je pri\u0161lo izjemno netransparentno, nih\u010de se ni imel mo\u017enosti potegovati za delovno mesto vodje MOCAK-a, saj sploh ni bilo razpisa, ki bi to omogo\u010dil. Anna Maria Potocki pa naj bi zbirko muzeja obogatila z “darilom” okoli 300 kosov iz svoje lastne zbirke, in zaradi tega so se tudi pojavila namigovanja, da si je to delovno mesto kupila.<\/p>\n Vstop v Bunker Sztuki vzbudi prav zanimive ob\u010dutke. Dolg sprejemni hodnik in ne prav o\u010darljiva avla s hladnimi poljskimi uslu\u017ebenkami ne pusti prav pozitivnega vtisa. Pojem brutalizem se izka\u017ee v vsej svoji mo\u010di. Monumentalna stavba iz betona, grajena v brutalisti\u010dnem stilu slavi surovost gradbenih elementov in se prav kruto hvali z njimi. Stavba s skorajda ni\u010d naravne svetlobe res vzbudi ob\u010dutke kot da smo se umaknili v zakloni\u0161\u010de. Zakloni\u0161\u010de umetnosti.<\/p>\n Muzejska koordinatorka Anno Lebensztajn nam je razlo\u017eila, kako stvari delujejo v njihovi ustanovi, popeljala nas je po ve\u010djih prostorih galerije, vendar so ravno pripravljali naslednjo razstavo, tako da smo ob golih stenah res lahko dobili ob\u010dutek “bele kocke”, ki je sicer zelo razgibana, stropi so v vsaki sobani druga\u010de nagnjeni, v nekateri od njih se nahaja tudi kak\u0161en steber. Paj\u010devine na stropu mogo\u010de pripomorejo k malo manj\u0161i sterilnosti prostora, saj sem le tu dobila ob\u010dutek neki \u017eivahnosti. Koordinatorka je govorila o izobra\u017eevanju mladih, delavnicah, meni pa so se po glavi pletle paj\u010devine, in nisem si mogla predstavljati, da bi v tej slabo osvetljeni, depresivni stavbi sploh kdo lahko u\u017eival. Morda, \u010de bi se vsi skupaj pretvarjali, da smo v ogromnem kitovem trebuhu in da \u0161e vedno lahko uidemo ven, \u010de si tega za\u017eelimo.<\/p>\n Ko se je koordinatorka poslovila, nas je Krsystof Siatka (njegovo ime smo morali izbrskati sami, saj sam o\u010ditno ne obvlada osnovnih pravil bontona in se nam ni predstavil) popeljal v bolj odmaknjen, manj\u0161i del galerije, kjer je umetnik Tomasz W\u00f3jcik, sedaj art direktor poljskega Playboya, razstavljal delo Profesor. Sosedov fotografski arhiv, ki ga opazujemo prek diapozitivov, nas popelje v zlato ero socializma. Ob\u010dutek ob gledanju fotografij je nostalgi\u010den, ka\u017ee trenutke iz \u017eivljenja privilegiranega komunisti\u010dnega profesorja neke tehni\u0161ke univerze. Profesor na potovanju, profesor z \u017eeno, profesor pred hi\u0161o, profesor na zabavi, profesor \u0161e na enem potovanju … Fotografije se stopnjujejo z zvo\u010dno kuliso u\u010denja tujih jezikov, ki je prav tako profesorjeva zapu\u0161\u010dina. Umetnik ne sodi, ne polemizira, le omogo\u010di mo\u017enost vpogleda v \u017eivljenje nekoga, ki si je lahko (ali pa znal) omogo\u010diti karseda prijetno bivanje za \u017eelezno zaveso. In morda lahko dobimo vtis, da so takrat ljudje znali celo neprimerno bolj u\u017eivati kot danes. In da je bil luksuz pravzaprav dostopen. Pa \u010deprav le pe\u0161\u010dici.<\/p>\n V kleti smo si ogledali razstavo A word each, delo Monike Dro\u017cy\u0144ski. V pogovoru nam je kuratorka Karolina Harazim razlo\u017eila koncept razstave, saj je bila ta med na\u0161im obiskom \u0161e vedno v nastajanju. Zanimivo je bilo tudi, da razstava ni imela klasi\u010dne otvoritve in da bo namesto te nekak\u0161no uradno “zaprtje”, saj bo \u0161ele takrat mogo\u010de videti vse izdelke. Umetnica je zdru\u017eila folkloro z urbanim tako, da je grafite, ki jih je opazila na poljskih ulicah, na tradicionalen na\u010din izvezla na manj\u0161e prte. Poleg razstavljenih vezenin je razstavljen \u0161e video z grafiti izvezenih besed ter zvo\u010dna instalacija.<\/p>\n Ob koncu razstave pa bo razstavljeno \u0161e klju\u010dno delo, ki naj bi povezalo vse razstavljene elemente, nastal pa bo v sodelovanju z obiskovalci razstave. Poskus nakupa v muzejski trgovini se je slabo kon\u010dal. Naveli\u010dan delavec se je komajda spravil s svojega segretega stola in zdolgo\u010daseno vpra\u0161al, kaj sploh potrebujemo. Ko smo se po obhodu vrnili nazaj po knjige, nam je pred nosom zaklenil \u017eelezna vrata in hladno rekel, da je zanj delovni dan kon\u010dan. Nato pa je \u0161e 15 minut predrzno deskal po internetu.<\/p>\n Zapra\u0161ena komunisti\u010dna ostalina, kjer tudi stvari funkcionirajo dokaj zapra\u0161eno in brez ve\u010dje volje ali bognedaj zagona. Z izjemo zanimivega koncepta obeh razstav in razlage Harazimove, je bil ogled izredno \u017ealostno opozorilo, kako naj stvari ne bi smele potekati in kako lahko iz revolucionarne ustanove ustvarimo samodestruktiven stroj.<\/p>\n (Maja Alibegovi\u0107)<\/p>\n Internetni viri: <\/p>\n Dnevni\u0161ki zapisi<\/strong><\/p>\n Na\u0161e \u0161olanje v sklopu izobra\u017eevalnega programa Svet umetnosti \u2013 \u0161ola za sodobno umetnost se je poleg uvodnega sestanka dobesedno pri\u010dela s prvo strokovno ekskurzijo. V ponedeljek, 8. novembra (ob ne pretirano zgodnji uri), smo se torej odpeljali proti na\u0161i destinaciji, mestu Krakov na Poljskem. Dolga vo\u017enja se je kljub bole\u010dinam v hrbtu in ostalih delih obrestovala, saj smo se imeli udele\u017eenci \u0161ole prilo\u017enost bolje spoznati ali ugotoviti, da se poznamo \u017ee od prej. Ko smo \u017ee v ve\u010dernih urah kon\u010dno prispeli na cilj, smo se namestili v prijetnih in precej bidermajersko opremljenih apartmajih \u2013 Florijanovi apartmaji, ki bi jih zaradi enkratne lokacije priporo\u010dila komurkoli, ki gre v Krakov. Nahajajo se namre\u010d ravno nekje na polovici poti med centrom mesta in reko Vislo, ki obdaja biv\u0161o Poljsko prestolnico. \u017de prvi ve\u010der smo preverili ve\u010derno\/no\u010dno dogajanje in ugotovili, da rozine in orehi dajo rde\u010demu kuhanemu vinu odli\u010dno aromo!<\/p>\n 8. 11. 2011<\/strong><\/p>\n Torkovo dopoldne smo imeli prosto, tako da je vsak na nek na\u010din pe\u0161 spoznaval predele mesta, zdi se mi, da ne preve\u010d na\u010drtno, predvsem pa spontano. Vsaj zase lahko re\u010dem, da sem enostavno \u017eelela zgolj za\u010dutiti mesto in njegov utrip. Pri tem bi rada posebej izpostavila, da se kljub tramvajem, ki so sicer na voljo, v Krakovu z lahkoto giblje\u0161 pe\u0161. To se mi zdi eden najve\u010djih plusov, saj zares hitro dobi\u0161 ob\u010dutek o velikosti in ureditvi mesta, po katerem se potem dokaj lahko znajde\u0161. Na\u0161li smo tudi dva primerka nekih tr\u017enic oziroma bol\u0161jih sejmov, vendar le-ta verjetno ponujata precej ve\u010d med vikendom. Smo pa na\u0161li nekaj tola\u017ebe za na\u0161e o\u010di v antikvariatih, za katere se mi zdi, da se skorajda nahajajo za vsakim drugim vogalom.<\/p>\n Na\u0161 prvi ogled na programu je bil Schindlerjev muzej, ki sicer izstopa iz na\u0161ega umetnostno osredoto\u010denega programa, vendar je to res ena od stvari, ki jih je vredno pogledati, \u010de si \u017ee v mestu. Sicer \u017eal ogledi niso na voljo posameznikom, temve\u010d le skupinam (najverjetneje vnaprej naro\u010denim in dogovorjenim). Skratka: muzej je v bistvu nekak\u0161en pregled pred-, med- in po-vojne zgodovine mesta Krakov in je zasnovan v prostorih biv\u0161e tovarne, ki je bila v lasti Oscarja Schindlerja \u2013 verjetno ga vsi poznamo predvsem zaradi filma Schindlerjev seznam. Moram re\u010di, da sem si muzej predstavljala precej druga\u010de, predvsem ve\u010d nekih sivih sten, velikih prostorov, ki na prvi pogled kri\u010dijo: ”Tukaj je bila tovarna!”, vendar so prostori polni fotografij, kopij pisem, razli\u010dnih zvokov, ki te asociirajo na vojno … Mogo\u010de se mi je na za\u010detku zdelo malo preve\u010d pisano in \u0161olsko, k \u010demur je verjetno pripomogla tudi ne preve\u010d profesionalna vodi\u010dka, vendar na koncu se mi je zdela razstava super, ker je bila vse prej kot monotona, prostori so bili med seboj zelo razli\u010dni in prav vsak zase je pripovedoval svojo zgodbo z najrazli\u010dnej\u0161imi sredstvi, tako da smo z vsemi \u010duti lahko vsaj malo ob\u010dutili zgodovino mesta (\u0161e bolj bi jo verjetno lahko, \u010de bi imeli ve\u010d \u010dasa in bolj proste roke pri samem ogledu).<\/p>\n Naslednja na seznamu ogledov je bila Galerija Starmach, ki se nahaja v bli\u017eini muzeja. Gre za eno pomembnej\u0161ih prodajnih galerij v mestu, katere jedro predstavlja zasebna zbirka ustanovitelja in direktorja galerije, Andrzeja Starmacha<\/strong>. V galeriji se osredoto\u010dajo predvsem na poljsko povojno, modernisti\u010dno umetnost \u2013 zna\u010dilna in o\u010ditno najbolj znana je t. i. Grupa Krakovska, ne posve\u010dajo pa se mlaj\u0161im generacijam. \u010ce sem pravilno razumela, imajo eno najve\u010djih zbirk poljskega modernizma, zato pogosto razstavljajo v sklopu drugih muzejev, ki so zainteresirani za predstavitev tega obdobja. Ob na\u0161em obisku so ravno razstavljali manj\u0161i del zbirke, ki je mi\u0161ljen kot prodajna razstava. Mene osebno sicer razstava sama ni preve\u010d pretresla, predvsem mi je bilo nenavadno, da ob umetninah ni bilo nobenih imen, letnic, skratka ni\u010desar. Prejeli nismo niti kakega informativnega listi\u010da, ki bi nas kakorkoli bolj seznanil z razstavo in tudi osebe, ki so nas sprejele k temu niso pripomogle.<\/p>\n Za konec prvega dneva smo se odpravili na pravi ekskluzivni dogodek in sicer na otvoritev razstave Dunajski akcionizem \u2013 Nasprotni pol dru\u017ebi (Viennese Actionism \u2013 The Opposite Pole of Society)<\/em>, ki je potekala v MOCAK-u, torej v Muzeju sodobne umetnosti v Krakovu. Sam muzej za sodobno umetnost je pravzaprav prva tovrstna institucija v Krakovu in je \u0161e izredno mlada, saj je odprta \u0161ele od maja v teko\u010dem letu. Precej velika in moderna stavba je bila narejena po na\u010drtih italijanskega arhitekta Claudia Nardija, ki je zmagal na nate\u010daju za zasnovo prostora, katerega je vklju\u010dil v nekatere ostanke drugih prostorov Schindlerjeve tovarne (sama sem sprva menila, da sta Schindlerjev muzej in Muzej sodobne umetnosti arhitekturno ali kako druga\u010de povezana, vendar sta dve lo\u010deni stavbi, ki pa res stojita v neposredni bli\u017eini druga druge). Ne morem se upreti, da ne bi dodala opazke, da je bila sama otvoritev izredno pompozna, z ogromnim \u0161tevilom obiskovalcem in izredno gne\u010do, tako da sem sama najprej obiskala muzejsko trgovino (ki ima nekaj zanimivih naslovov, vendar se mi zdi precej majhna) in se \u0161ele po koncu za\u010detnega navala odpravila ogledat razstavo v pritli\u010dju. Kljub precej hladnemu in sterilnemu prostoru, dolgim hodnikom in belim stenam, mi je bila sama razstava v\u0161e\u010d. Res pa je, da mi je bila v\u0161e\u010d predvsem vsebina razstave, osebno sem pogre\u0161ala mogo\u010de ve\u010d informativnih tabel s sicer \u010disto faktografskimi podatki (katere imam osebno rada), in kot smo se pogovarjali z ostalimi, niso mi bile v\u0161e\u010d ozna\u010dbe ob delih, ki so imele \u017ee vnaprej podano interpretacijo del, kar mi v kontekst tako zasnovane gostujo\u010de razstave v neki javni ustanovi nekako ne spada. V naslednjih dneh smo od lokalnih ljudi iz umetnostnega sveta izvedeli precej informacij javno-nejavnega zna\u010daja o samem MOCAK-u, direktorici in na\u010dinu delovanja v kulturni sferi mesta, vendar mogo\u010de o tem ve\u010d kasneje.<\/p>\n V apartmajih smo ve\u010der nadaljevali pozno v no\u010d, saj smo imeli spoznavni ve\u010der s kolegi iz Hrva\u0161ke, ki so bili prav tako na ekskurziji.<\/p>\n 9. 11. 2011<\/strong><\/p>\n Program drugega dne se je pri\u010del \u017ee dopoldne, in sicer ob 10.30, kar nas nekaterih ni odvrnilo od zgodnjega vstajanja in kavice v bli\u017eini apartmaja. Dan smo za\u010deli v Krikoteki (Cricoteki), Centru za dokumentiranje umetnosti Tadeusza Kantorja (Centre for the Documentation of the Art of Tadeusz Kantor). Gre za resni\u010dno zelo posebnega umetnika, ki je bil slikar, pesnik, igralec, danes pa je najbolj poznan kot ustanovitelj svojevrstnega gledali\u0161\u010da \u2013 Gledali\u0161\u010de Cricot 2<\/strong>, s katerim je ru\u0161il meje tradicionalnega gledali\u0161\u010da. Sama Krikoteka se nahaja v podzemnih prostorih, ki jih je avtor sam izbral za hranjenje dokumentacije svojega dela. Izredno nenavadno se mi zdi dejstvo, da je zadnjih deset let svojega \u017eivljenja Kantor zavestno zbiral dokumentacijo svojega dela, ker je \u017eelel, da bo predstavljena naslednjim generacijam in sicer to\u010dno na tak na\u010din, kot on \u017eeli. Pri\u010da smo bili lahko fotografijam razli\u010dnih avtorjev, ki so dokumentirali njegove happeninge in predstave, prav tako so imeli razstavljeno eno njegovih najslavnej\u0161ih del Mrtvi razred<\/em>. Ne glede na to, da je sam prostor fenomenalen in avtor zanimiv, je bilo enkratno, da smo imeli prilo\u017enost govoriti z vodjo centra, Natalio Zarzycko, ki nam je predstavila tudi omejitve, s katerimi se sre\u010dujejo pri delu zaradi umetnikove specifi\u010dnosti zapu\u0161\u010dine, tako materialne kot namenske. Dejansko center res nima veliko mo\u017enosti pri raznolikosti predstavljanja zapu\u0161\u010dine, saj je prostor zelo majhen, objekti, ki jih hranijo, pa po dimenzijah in koli\u010dini prostor presegajo. Poleg tega jih ne \u017eelijo biti ve\u010d zgolj dokumentarni, saj na ta na\u010din niso zanimivi v aktualnem umetnostnem dogajanju. Ko si ogleda\u0161 razstavo, nima\u0161 ve\u010d potrebe, da bi se vrnil, razen \u010de si raziskovalec, oziroma \u010de si izposoja\u0161 njihova dela za razstavo nekje drugje. Ravno zaradi tega se veselijo novih prostorov, ki so trenutno v fazi gradnje, kjer si \u017eelijo ne le imeti bolj razgibane razstave, temve\u010d tudi delavnice in predavanja, ki bodo ponovno aktualizirala fenomen tega umetnika, \u010de se lahko tako izrazim. Kasneje smo imeli tudi prilo\u017enost videti njegovo stanovanje, ki je odprto za oglede (kar je bila med drugim tudi njegova izrecna \u017eelja!) in se sprehoditi v depo, kjer hranijo njegovo zapu\u0161\u010dino. Lahko samo komentiram, da resni\u010dno potrebujejo bolj\u0161e razmere za prezentacijo imena tako velikega formata in vseh umetnikov, katere je navdihoval, vendar se hkrati spra\u0161ujem, kaj bi on osebno rekel na tovrsten razvoj in morebitno interpretacijo njegovega dela, katero se je sam zavestno tako strogo za\u010drtal. Konec koncev je za svoja gledali\u0161ka dela izrecno rekel, naj se jih po njegovi smrti ne izvaja ve\u010d in to so do sedaj spo\u0161tovali. Bomo videli, kaj bo v prihodnosti.<\/p>\n Po Kantorju smo se vrnili v MOCAK, ki smo ga malo \u017ee spoznali, tokrat smo se tja vrnili z namenom, da si ogledamo spodnje nadstropje, v katerem so razstavljena dela sodobnih poljskih in tujih umetnikov. Koordinatorka, ki naj bi nas vodila, nam prakti\u010dno ni povedala ni\u010desar, razen da so interpretacije del na stenah delo direktorice muzeja (Marie Anne Potocke) s katerimi se lahko strinjamo ali ne (torej enak problem kot pri dunajskem akcionizmu), torej \u017eal kaj ve\u010d nismo izvedeli. Dela so bila bolj ali manj zanimiva, pravzaprav edino delo, ki ga lahko izpostavim, je bila instalacija Brez naslova, Roberta Kusmirowskega iz leta 2007, ki je na nadvse grotesken na\u010din prikazovala dobre in slabe u\u010dinke uporabe dolo\u010denih substanc.<\/p>\n Po kosilu smo se nadvse veselili obiska galerije, bara, prostora za dru\u017eenje in \u0161e kaj bi lahko rekli z imenom Goldex Poldex<\/strong>, katerega vodja je umetnik Janek Simon. Izvedeli smo, da je to eden najbolj aktualnih ‘underground’ prostorov kamor hodijo vsi, ki nekako ne najdejo svojega prostora v velikih javnih institucija. Janek Simon je precej priznan umetnik, ki v tem prostoru prireja razstave svojih prijateljev in znancev, projekcije filmov in pogovore \u2013 \u017eal prostora nismo uspeli videti na lastne o\u010di, saj je bil vodja zadr\u017ean, tako da smo vsi ob\u017ealovali pogovor z nekom, ki skrbi za \u017eivljenje podtalne scene v Krakovu.<\/p>\n Dan smo zaklju\u010dili s \u0161e eno neuradno iniciativo in sicer z obiskom galerije New Roman<\/strong>, kjer nas je sprejel vodja Pawel Olszynski. Sam umetnik in njegov sodelavec sicer nista bila preve\u010d zgovorna, niti ni bilo trenutno na ogled nobene razstave, vendar je bilo vredno iti tja \u010disto zaradi idejne druga\u010dnosti. Sama \u0161e nikoli nisem vstopila v stanovanjski blok, \u0161la do tretjega (ali \u010detrtega?) nadstropja in tam vstopila v najete prostore, ki jih mladi umetniki prakti\u010dno pla\u010dujejo iz lastnega \u017eepa, da imajo tam mo\u017enost prirejati svoje razstave in razstave znancev. V prostoru sta \u0161ele od maja letos in samo za\u010dasno, torej jima slabe organiziranosti niti ne moremo tako zelo zameriti, v vsakem primeru pa se mi zdi pohvalno, da nastajajo take iniciative, ki si \u017eelijo delati na umetnostnem podro\u010dju na druga\u010den na\u010din.<\/p>\n 10. 11. 2011<\/strong><\/p>\n S \u010detrtkom smo pri\u010deli zadnji organizirani dan ogledov in zadnji dan pred odhodom nazaj v Ljubljano. Ponovno smo vse lokacije obiskali pe\u0161, kar je sicer enkratno, \u010de nisi ljubitelj tramvajev kot jaz, vendar menim, da smo bili zaradi tega (in omejenih ur spanja) \u017ee malce utrujeni. Prvi ogled smo imeli v Narodnem muzeju Krakova<\/strong>, takoreko\u010d najbolj uradni instituciji, ki hrani umetnostne zbirke, poleg seveda mnogih drugih. Zanimiv podatek je, da je zbirka pri\u010dela nastajati z donacijami in umetninami, ki so jih prispevali poljski avtorji v \u017eelji, da bi se ustvaril prostor za zbiranje in hranjenje narodne dedi\u0161\u010dine. Sprejel nas je mlad kurator Dominik Kurylek, ki nam je sicer pokazal zbirko umetnosti dvajsetega stoletja, predvsem pa smo se imeli z njim prilo\u017enost pogovarjati o na\u010dinih delovanja v tovrstni instituciji ter njegovih pogledih na kuratorsko prakso v sodobni umetnosti. Predvsem je izpostavil, da muzej deluje \u0161e zelo konzervativno, zaradi \u010desar se je pri svojem delu sre\u010deval z mnogimi omejitvami pri samem izboru sodobnih avtorjev, projektov in tem, ki jih predstavlja. Sku\u0161a namre\u010d vklju\u010diti sodobne, mlade umetnike, teme iz obrobnih skupin (geji, matere samohranilke …) in to zdru\u017eiti s prostorom, v katerem deluje. V\u0161e\u010d mi je bilo, da na nek na\u010din izrablja vero obiskovalcev v kvaliteto predstavljenega gradiva (zaradi institucije same, v kateri je gradivo predstavljeno) in tako npr. starej\u0161im obiskovalcem, ki redno hodijo na predavanja, organizirana s strani muzeja, predstavlja teme, ki bi se jim sicer mogo\u010de zdele tuje. Prav tako je omenil, da se mu taka institucija zdi najbolj\u0161a za destrukcijo zastarelih, konvencionalnih idej o umetnosti, kar me navdaja z upanjem o bodo\u010dem delu konkretno v tem muzeju (in menim, da bi v javnih institucijah potrebovali ve\u010d kuratorjev s podobnimi idejami in \u017eeljami). <\/p>\n Od javnega smo spet pre\u0161li k ”nejavnemu”, in sicer spet prostoru v stanovanjski stavbi, ki se trudi predstavljati in promovirati mlade umetnike \u2013 Art Agenda Nova<\/strong>. Dejansko je bil za mnoge mlade ta prostor odsko\u010dna deska, sami pa smo tam imeli prilo\u017enost spoznati enega od njih, ki trenutno tam tudi razstavlja, Michala Zawado. Naslov razstave, ki smo jo videli in o kateri nam je spregovoril Zawada je Leta \u0161olanja, ki nam govori o umetnikovi razdvojenosti zaradi \u0161tudija na dveh fakultetah. Umetnik je namre\u010d dokon\u010dal \u0161tudij umetnostne zgodovine in \u0161tudij slikarstva, zaradi \u010desar se je sre\u010daval s problemi in razhajanji kar se ti\u010de teorije in prakse. Gre za intimno, avtobiografsko likovno izpoved, ki je bila \u010drpana iz teorije Aby Warburga in o njegovi teoriji, da nikoli resni\u010dno ne ve\u0161, kaj podoba prikazuje. Avtor se v svojih delih igra s to teorijo podobe S to teorijo podobe se v svojih delih igra avtor in meni je bila tema izredno blizu, saj sem se med svojim \u0161tudijem umetnostne zgodovine sre\u010davala z nekaterimi sorodnimi vpra\u0161anji. Nedvomno je zanimivo videti dela nekoga, ki se posku\u0161a preko likovne govorice spopasti z dolo\u010denimi povsem teoretskimi vpra\u0161anji, na katera se mogo\u010de dandanes pogosto v praksi pozablja (ravno tako, kot umetnostim zgodovinarjem manjka prakti\u010dnih vpra\u0161anj).<\/p>\n Vrhunec dneva zame je bil naslednji obisk in sicer prostor mladega tandema Malgorzate Mleczko in Patrycje Musial, od katerih nas je sprejela slednja. Sli\u0161ita na ime No Local Foundation<\/strong>, in sicer imata prostor v katerem ob\u010dasno razstavljata, vendar je Musialova posebej poudarila, da ne \u017eelita biti omejeni in osredoto\u010deni na izklju\u010dno en prostor, tako da njune projekte najdemo predvsem drugod (in ne v prostoru, kjer smo ju obiskali). Delujeta predvsem po na\u010dinu ”delam kar ho\u010dem” in sami izbirata in ustvarjata projekte, ki jih \u017eelita deliti z javnostjo. Eden od projektov je bil Umetnost v kinu (Art in Cinema)<\/em>, kjer sta, \u010de sem pravilno razumela, enkrat mese\u010dno v kinu predstavljali video umetnost. Ve\u010d se je Musialova razgovorila o projektu, ki sta ga pri\u010deli v okviru Festivala vizualnih umetnosti Art Boom (Art Boom Visual Arts Festival)<\/em> v Krakovu, kjer sta bili nezadovoljni nad na\u010dinom podajanja umetnosti v javni sferi. To ju je spodbudilo k razmi\u0161ljaju o dejanski javni sferi, nakar sta pri\u0161li do spoznanja, da je v Krakovu zelo malo zelenih povr\u0161in in parkov, hkrati pa je ogromno cerkva in samostanov (katoli\u0161ka vera je v mestu izredno mo\u010dno prisotna), h katerim spadajo \u010dudoviti parki, ki so za javnost zaprti. Z njunim projektom sta pre njeno \u017eeleli spro\u017eiti javno diskusijo o tem, kaj bi bilo mo\u017eno ustvariti s temi povr\u0161inami oziroma kako bi jih bilo mo\u017eno narediti malo bolj dostopne javnosti. S strani cerkve sicer ni bilo odziva, sta pa dosegli odziv pri javnosti in ob\u010dutek imam, da zgodba \u0161e ni kon\u010dana. Vsekakor kreativna in navdihujo\u010da ekipa, katero mislim, da bo vredno spremljati tudi v bodo\u010de!<\/p>\n Za tem smo obiskali \u0161e eno mlado ekipo, in sicer Galerijo AS, za katero bi lahko rekli, da je podmladek Galerije Space, ki jo je ustanovila kiparka Barbara Zambrzycka-Sliwa in namenjene predstavljanju in prodaji del mladih diplomiranih umetnikov s krakovske akademije. Sicer je galerija \u017ee prej raz\u0161irila svoje delovanje in del tega so tudi novi prostori, katere smo obiskali. Sprejela sta nas vodja Grzegorz Siemboda, ki nam je kratko predstavil galerijo in pokazal trenutno razstavo, kjer gostijo devet britanskih umetnikov, kasneje pa smo imeli prilo\u017enost spregovoriti tudi z umetnikom Mateuszem Okonskim, ki vodi Zbiornik Kultury. Kljub svoji mladosti dela kot umetnik in kurator in \u017eeli spodbuditi mlade kolege k ustvarjanju in jim nuditi tudi prostor, kjer imajo mo\u017enost razstavljati. Njegov prvi projekt razstavljanja v lokalnem klubu prakti\u010dno brez financ in po principu ”naredi sam” je bil izredno uspe\u0161en, zato pravi, da bodo posku\u0161ali ustvarjati na podoben na\u010din naprej. Letos so celo dobili nekaj javnih financ za izvedbo projekta, ki pa ga bo zaupal mlaj\u0161im kolegom. Resni\u010dni entuziast, ki s svojo energijo prepri\u010da, da je mogo\u010de prav vse. Mislim, da je pravi naslov za vse na\u0161e umetnike, ki jih taka scena privla\u010di in bi si \u017eeleli kakega sodelovanja s krakovsko mladino.<\/p>\n Strokovni del smo zaklju\u010dili v uradnem slogu, z obiskom Galerije sodobne umetnosti Bunkier Sztuki, kjer nam je delo galerije predstavila koordinatorka Anna Lebensztajn. Na ogled razstave Profesor<\/em> nas je odpeljal kurator Krzysztof Siatka, kuratorka Karolina Harazim pa nam je predstavila njen projekt in razstavo z naslovom A Word Each (Po s\u0142owie)<\/em>. Sama arhitektura galerije mi je izredno v\u0161e\u010d in je edina ”moderna” stavba, ki je priklju\u010dena staremu mestnemu jedru. Gre za redek primer t. i. brutalisti\u010dne arhitekture iz \u0161estdesetih let tega stoletja v krakovskem prostoru. Galerija sama je bila prej osrednja to\u010dka za sodobno poljsko umetnostno produkcijo, po letu 1991 pa so se osredoto\u010dili na lokalne krakovske ustvarjalce, poleg tega razstavljajo tudi dela velikih umetnikov dvajsetega stoletja svetovnega formata. Ker si \u017eelijo ve\u010dje pozornosti javnosti, sem mnenja, da so znana imena eden od na\u010dinov za doseganje tega cilja. V sklopu galerije je tudi Kavarna, kjer potekajo med drugim predavanja, seminarji in diskusije in predstavlja neko \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de dru\u017eabnega \u017eivljenja. Najve\u010dji razstavni prostor je bil ravno v pripravah na naslednjo razstavo, ogledali pa smo si dva manj\u0161a prostora, kjer predstavljajo posamezne projekte. Prvi, z naslovom Profesor<\/em>, je bila predstavitev zapu\u0161\u010dine, ki jo je prejel avtor od svojega soseda profesorja iz \u010dasa komunizma. Med zapu\u0161\u010dino je na\u0161el veliko \u0161tevilo fotografij iz profesorjevih potovanj po svetu, tipi\u010dna obele\u017eja, spomine pred znanimi stavbami, s prijatelji, \u017eeno …, katere predvaja na platnu preko projekcije iz zvo\u010dnikov sli\u0161imo te\u010daj nem\u0161kega jezika na kaseti, prav tako iz profesorjeve zapu\u0161\u010dine. Zanimivo in na nek na\u010din presenetljivo doma\u010de, saj menim, da imajo na\u0161i star\u0161i doma podobne fotografije, \u010detudi ne ravno iz tujih dr\u017eav, pa vseeno po na\u010dinu sorodne. A Word Each<\/em> je prav tako simpati\u010den, folklorno obarvan projekt, ki prikazuje besede ali besedne zveze, ki jih je avtorica videla na razli\u010dnih grafitih in jih izvezla na prti\u010dke, ki so vizualno in po na\u010dinu izdelave izredno tradicionalni \u2013 v sodobnost jih postavljajo le besede na njih. Kuratorka razstave nam je povedala, da neke otvoritve v klasi\u010dnem smislu ni bilo, bosta pa vrstni red obrnili in ve\u010der pred zaprtjem razstave pripravili poseben ve\u010der, saj najdalj\u0161a prazna stena \u0161e \u010daka na glavni izdelek, ki nastaja v tem trenutku in v sodelovanju z obiskovalci razstave.<\/p>\n Po napornem tednu in kljub posledi\u010dnemu bolj zgodnjemu vstajanju smo za petek, dan odhoda, izrazili \u017eeljo, da bi se na poti proti domu ustavili \u0161e v Auschwitzu, kjer stojijo ostanki in rekonstrukcije koncentracijskega tabori\u0161\u010da iz \u010dasa druge svetovne vojne. Priznati moram, da sem se tja odpravila z me\u0161animi ob\u010dutki in nekaj \u010dasa celo oklevala z ogledom, vendar na koncu kljub neznanskemu ob\u010dutku \u017ealosti, ki te prevzame, izku\u0161nje ne ob\u017ealujem. Pred tem sem sicer vedela o grozotah, ki so se dogajale, brala o \u0161tevilkah \u017ertev, vendar ni\u010d od tega ne daje tolik\u0161ne predstave kot dejansko velikost prostora, stavbe, bode\u010de \u017eice in neusmiljen veter, ki nas je prezebel do kosti (zaradi \u010desar smo se potem po\u010dutili \u0161e slab\u0161e, saj smo bili precej bolj oble\u010deni kot takratni ujetniki).<\/p>\n Celotna ekskurzija je bila zame enkratna izku\u0161nja. Ne le, ker sem bila prvi\u010d na Poljskem, prvi\u010d v Krakovu, kar ima \u017ee samo po sebi neko vrednost, temve\u010d predvsem, ker sem dobila vsaj del vpogleda v sceno tam. Sama bi sicer verjetno videla vse institucionalne zbirke, vendar \u017eivo umetnost, ki se prebuja na pobudo samoiniciativnih in sprememb \u017eeljnih posameznikov, te\u017eko najde\u0161, \u010de ti je nekdo ne poka\u017ee. Vrnila sem se torej z novimi spoznanji, predvsem pa z upanjem, da je marsikaj mogo\u010de \u2013 \u010de si le dovolj \u017eeli\u0161, si zaupa\u0161 in si pripravljen zato vztrajno delati.<\/p>\n (Nina Skumavc)<\/p>\n<\/td>\n Foto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n Foto: Nina Sotel\u0161ek<\/p>\n Skenirano iz bro\u0161ure MOCAK o muzeju in programu za 2011\/2012<\/p>\n Fotografije: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti 2011\/2013 Leto 14 V sredo, 9. novembra 2011, se je program pri\u010del ob 10.30 uri, in sicer v Krikoteki, Centru za dokumentacijo umetnosti Tadeusza Kantorja. Tadeusz Kantor (1915\u20131990) je \u0161e danes najbolj znan poljski umetnik dvajsetega stoletja \u2013 kot ga Poljaki sami imenujejo ”univerzalen”, kajti njegovo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13309,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1193"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1193"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1193\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9289,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1193\/revisions\/9289"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13309"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1193"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1193"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1193"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\n
\n\n
\n
\n\n
\n\n ![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda01.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda02.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda03.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda04.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda05.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda09.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda10.jpg\")
<\/p>\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda06.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda11.jpg\")
<\/p>\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda07.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-sreda08.jpg\")
<\/p>\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/Jerzy-Novosielski.jpg\" "\\"Jerzy")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/Krzysztof-Bednarski.jpg\" "\\"Krzysztof")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/Monika-Drozynski.jpg\" "\\"Monika")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/Monika-Drozynski2.jpg\" "\\"Monika")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek01.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek02.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek03.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek04.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek05.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek06.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek07.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek08.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek09.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek10.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek10_.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek11.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek12.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek13.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek14.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek15.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek16.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek17.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek18.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek19.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek20.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek21.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek22.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek23.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek24.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek25.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek26.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek27.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek28.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek29.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek30.jpg\")
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-krakov\/ekskurzija-krakov-cetrtek31.jpg\")
<\/p>\n