\n5. 4.\u201311. 6. 2017, MSUM, Ljubljana
\nKustosa: Barbara Bor\u010di\u0107 in Igor \u0160panjol<\/p>\n
Besedilo je nastalo v okviru seminarja Analiza umetni\u0161kega dela<\/em> pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107.<\/p>\n Skozi razstavo Ve\u010dmedijske prakse in produkcijska prizori\u0161\u010da<\/em>, katere kuratorja sta Barbara Bor\u010di\u0107 in Igor \u0160panjol, bom posku\u0161ala razmisliti o kuratorski praksi in uporabljenih prijemih ter z njimi povezanimi prepoznanimi problematikami. Pri tem se bo moj zorni kot posku\u0161al kar najbolj pribli\u017eati stali\u0161\u010du obiskovalca razstave \u2013 konec koncev naj bi bile, ako zavrnemo modernisti\u010dne teorije o avtonomnem \u017eivljenju umetni\u0161kega dela, tako razstave kot sama umetni\u0161ka dela namenjena prav njim.<\/p>\n IZBOR, POSTAVITEV, STRUKTURA IN AMBIENT<\/p>\n Menim, da je razstavljeni material atraktiven in zanimiv. O izboru sicer zaradi preslabe seznanjenosti te\u017eko sodim, a v vsakem izboru pride do lo\u010dnice, ki lo\u010di izklju\u010dene od vklju\u010denih, to je, navsezadnje, kuratorjeva prva naloga. Velikokrat pa ob tem pozabljamo na kuratorjeve finan\u010dne ali druge materialne omejitve, ki lahko pri kuratorjevi izbiri odigrajo odlo\u010dilno vlogo. Na to nas je na odprtju doti\u010dne razstave opomnila protestna gesta Marjana Maxa Osoleta, enega izmed protagonistov osemdesetih. Na vitrinah je pu\u0161\u010dal letake, ki so govorili o izklju\u010denosti nekaterih, po njegovem in tudi po mnenju kuratorjev, klju\u010dnih videov iz razstave. +MSUM je namre\u010d zavrnil izpla\u010dilo honorarja oz. razstavnine.<\/p>\n Generalno se zdi dobra tudi postavitev razstave. Umestitev takratnih prizori\u0161\u010d (disko, galerija, klub, druga televizija, festival, studio, gledalnica, kino in televizija) glede na prostore +MSUM-a je smiselna izbira, saj spodbuja preglednost razstave, obenem pa je kot kriterij \u0161e dovolj nedefinirana, da uspe sprejeti raznovrstno predstavljeno gradivo in dela. Na stenah so velike \u010drnobele fototapete, ki prikazujo\u010d utrinke takratnih prizori\u0161\u010d \u00bbalternativne scene\u00ab sku\u0161ajo obiskovalcu pomagati prestaviti se v \u010dasu in se v\u017eiveti v dani prostor-prizori\u0161\u010de, v duha osemdesetih. K temu ob\u010dutju pa obiskovalca \u0161e bolj intenzivno vabi docela avdio-ambientalno zasnovana razstava, kjer glasni zvoki prevevajo prostore (tudi enega z disko kroglo), se prepletajo, med sabo skorajda tekmujejo za pozornost; tako na senzori\u010den na\u010din sku\u0161ajo kontekstualizirati razstavljeno.<\/p>\n Izvzem\u0161i rahlo prednost, ki jo u\u017eiva medij videa, so enakovredno postavljeni vsi umetni\u0161ki in neumetni\u0161ki objekti (slikarska dela, instalacije, plakati, publikacije, \u010dasopisni \u010dlanki, glasbene kasete, stara snemalna oprema \u2026), pri \u010demer lo\u010dnica med ne- in umetni\u0161kim ni docela jasna (snemalna oprema v enem prostoru \u00a0npr. izgleda kot legit<\/em> umetni\u0161ka instalacija). Poleg tega, da vsi ti predmeti pri\u010dajo o mnogoterosti in ve\u010dplastnosti produkcije, pa tudi pojasnjujejo vzpostavljanje in grajenje scene, ponekod tudi odzive javnosti na posamezne geste. \u017delja je torej s \u0161irokim naborom raznorodnega materiala predstaviti kompleksnost, prepletenost in vzajemnost tega podro\u010dja udejstvovanja in uveljavljanja in pokazati, da je pri oblikovanju skupnosti pomembno vlogo igral prav sam medij videa. Predo\u010diti torej, da ima sama forma izra\u017eanja (ne nujno glede na vsebino) zmo\u017enost povezovanja ljudi, grajenja skupnosti z njihovim prepoznavanjem kot njenega dela \u2013 torej zmo\u017enost interpelirati (in ravno ta beseda je uporabljena v obrazstavnem besedilu) v Althusserjevem smislu.<\/p>\n Razporeditev objektov in njih umestitev v prostor je razgibana in zra\u010dna; na stenah je raje premalo kot preve\u010d, prostor med televizijami je odmerjen velikodu\u0161no. Sve\u017ee se zdi out-of-the-box[-in-the-closet]<\/em> razmi\u0161ljanje kuratorjev, da odpreta sicer utilitarno omaro muzeja in vanjo namestita predmete. Plakati in podoben material so kar prilepljeni na steno in duhu osemdesetih primerno ostajajo slepi za eti\u010dno razliko med muzejem in ulico. Po drugi strani pa nekatera \u00bbklasi\u010dno\u00ab umetni\u0161ka dela visijo na steni uokvirjena (morda bi tukaj iskali razliko ne- in umetni\u0161ko?). Estetsko gledano se razstavi nekako uspe razumeti, tako sami s sabo kot z belimi muzejskimi stenami.<\/p>\n RAZSTAVLJANJE VIDEA IN POZORNOST OBISKOVALCEV<\/p>\n \u010ceprav je razstava dale\u010d od tega, da bi bila natrpana, je materiala pravzaprav vidno preve\u010d. Na voljo je ogromno \u010ditalni\u0161kega gradiva; skupno dol\u017eino vseh video posnetkov sem ocenila na slabih 9 ur. Seveda ni pri\u010dakovati, da bi kak\u0161en obiskovalec pogledal vse, niti desetine, a vendar se za\u010dne porajati vpra\u0161anje o smiselnosti tak\u0161nega obsega. Resda je razstava prvenstveno namenjena videu in glede na to bi jih lahko bilo prikazanih \u0161e veliko ve\u010d, vendar je pri razstavljanju video umetnosti in drugih videoposnetkov potrebno vzeti v obzir tudi dejstvo o vse kraj\u0161em attention-span<\/em>-u obiskovalcev; po nedavni raziskavi naj bi obiskovalec vsakemu razstavljenemu delu namenil povpre\u010dno 17 sekund. Sliko v 17 sekundah na\u010deloma lahko zapopade\u0161 (in jo v najbolj\u0161em primeru memorizira\u0161 in o njej razmi\u0161lja\u0161 pozneje), videa, ki traja dlje, ne. Ob predpostavki, da si bo gledalec video sploh ogledal (kar se najve\u010dkrat ne zgodi), se pojavi vpra\u0161anje, kaj od desetinke videa dejansko odnese, in kaj od celotne razstave. Izku\u0161njo, ki vsaj deloma temelji na gledanem ali zgolj v njegovih lastnih ob\u010dutjih, motivaciji, spominu, po\u010dutju ipd. ob gledanju?<\/p>\n MED SVOBODO INTERPRETACIJE IN INTERPRETATIVNIM MANKOM<\/p>\n Slednje je povezano z naslednjo to\u010dko, ki jo prav tako dojemam kot vsaj delno problemati\u010dno. Zdi se, da ob razumevanju razstave nastopi te\u017eava. Kuratorja sta se vidno \u017eelela ogniti vsakr\u0161ni sugestiji, interpretaciji ali pretirano zre\u017eirani koreografiji in svoji kuratorski praksi omejila na izbor, postavitev in pisanje fakti\u010dno-informativnega, a v resnici ne zelo povednega besedila o vsakem od prizori\u0161\u010d, medtem ko pri ve\u010dini posameznih del tekstov ni. Obiskovalcu so tako dana bolj ali manj le dejstva (v besedilih) na eni strani in mo\u010dna avdio-vizualna senzori\u010dna izku\u0161nja (ambient in impozantna vizualna govorica osemdesetih) na drugi, a brez pravega konteksta ta ostane brez vsakr\u0161nega interpretativnega okvirja. Ob manku besedil obiskovalec tudi nima osnove, na kateri bi sam zre\u017eiral svoj obisk, se odlo\u010dil, kateri video se mu zdi vreden ogleda in kateri ne. V tem oziru so tuji in\/ali neslovensko govore\u010di obiskovalci \u0161e v slab\u0161i situaciji.<\/p>\n Pred obiskovalci so tako samo znaki, ki jih brez referen\u010dne to\u010dke lahko razvr\u0161\u010dajo le prosto po svoji volji. Z izostankom razlagalnega teksta, ki bi bolj oprijemljivo pojasnjeval tudi ideje, vzgibe za delovanje in ustvarjanje ter socialne in kulturne specifi\u010dnosti prizori\u0161\u010d, pa tudi ponudil osnovno informacijo o posameznem delu, izostane najprej \u0161ir\u0161i kontekst, kot posledica pa \u0161e pristnej\u0161i stik obiskovalca z razstavljenimi deli.<\/p>\n Razstava je, enako v \u017eelji pustiti obiskovalcu \u010dim ve\u010d interpretativne svobode, na\u010deloma zastavljena tako, da vanjo lahko vstopa\u0161 tako levo kot desno. Na desni je vstopni koridor, provizori\u010dno sestavljen iz dveh televizij in stenskima projekcijama na vsaki strani. Po besedah kuratorke gre za reminiscenco na vhode v takratna prizori\u0161\u010da. Najbr\u017e zato, ker je postavljen preozko in tako televiziji pot bolj zapirata, kot jo ri\u0161eta, in ker obiskovalec v daljavi vidi samo bele stene, sta se do sedaj v mojih dobrih 20 urah \u010duvanja te razstave za to pot odlo\u010dila le dva obiskovalca. Sklepam, da se bi zanjo odlo\u010dila ve\u010dina akterjev in ob\u010dinstva alternativnih osemdesetih, ako se bi spomnila svoje izku\u0161nje, torej tisti \u00bbinterpelirani\u00ab. Zdi se, da je razstava v veliki meri namenjena prav njim, saj le oni poznajo kontekst (in tistih nekaj alter 80’s<\/em> navdu\u0161encev), ne da jim je posredovan, in ne more jih zmotiti kak\u0161na interpretacija, ki \u00bbni po njihovem okusu\u00ab.<\/p>\n Zavedam se, da je za resno zgodovinjenje osemdesetih enostavno preteklo premalo \u010dasa ter da je pri snovanju razstave bil obenem prisoten moment samozgodovinjenja, Bor\u010di\u0107 v dvojni vlogi protagonistke in kuratorke, in da bi to utegnil biti eden izmed razlogov, zakaj sta se kuratorja odlo\u010dila za tak\u0161no postopanje. A vseeno, ob tako nepoznanih in marginalnih \u00a0produkcijah \u00bbta kratko\u00ab zdaj potegnemo obiskovalci.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Skozi razstavo Ve\u010dmedijske prakse in produkcijska prizori\u0161\u010da, katere kuratorja sta Barbara Bor\u010di\u0107 in Igor \u0160panjol, bom posku\u0161ala razmisliti o kuratorski praksi in uporabljenih prijemih ter z njimi povezanimi prepoznanimi problematikami. Pri tem se bo moj zorni kot posku\u0161al kar najbolj pribli\u017eati stali\u0161\u010du obiskovalca razstave \u2013 konec koncev naj bi bile, ako zavrnemo modernisti\u010dne teorije o avtonomnem \u017eivljenju umetni\u0161kega dela, tako razstave kot sama umetni\u0161ka dela namenjena prav njim.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":12032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,35,7],"tags":[48],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12031"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12031"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12031\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12215,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12031\/revisions\/12215"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12031"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12031"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2017\/09\/Ve\u010dmedijske-prakse-in-produkcijska-prizori\u0161\u010da-400x213.png\")
<\/p>\n