{"id":1301,"date":"2012-01-06T12:29:49","date_gmt":"2012-01-06T10:29:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=1301"},"modified":"2018-07-10T12:30:24","modified_gmt":"2018-07-10T10:30:24","slug":"porocilo-o-studijski-ekskurziji-v-nam-bliznji-gradec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/1301","title":{"rendered":"Poro\u010dilo s \u0161tudijske ekskurzije v Gradec"},"content":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\n2011\/2013
\nLeto 14<\/p>\n

\n\n\n\n
Ekskurzija \u0161tevilka dve v okviru programa Svet umetnosti nas je vodila v mesto na avstrijskem \u0160tajerskem, le malo naprej po avtocesti od na\u0161ega Maribora \u2013 v Gradec, ki nosi tudi neuradni vzdevek ”vrata proti Vzhodu”. Neverjetno je, da se, vsaj po mojem mnenju, za izlet v to mesto ali bolj natan\u010dno spoznavanje scene ne odlo\u010da veliko Slovencev, verjetno ravno zato, ker je locirano tako blizu (pri tem izvzemam nakupovalce v Ikei). Vsi se \u0161e spomnimo \u010dasa, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture in vendar se sama nisem zavedala, kako \u017eivahno mesto pravzaprav je. \u0160e posebej kar se ti\u010de kulture, v okviru te pa ima posebno mesto ravno sodobna umetnost. Del te smo imeli prilo\u017enost spoznati v sicer samo enem dnevu, vendar \u017ee tako malo \u010dasa zadostuje za izredno dober prvi vtis in vzbuditev zanimanja, ki za sabo potegne tudi \u017eeljo po vra\u010danju.(Nina Skumavc)
\n<\/p>\n
\n

<ROTOR><\/strong><\/p>\n

Na\u0161a prva postaja je bila galerija , kjer so nas prijazno sprejeli in nas pogreli s kavo in \u010dajem. Ena od vodij, Margarethe Makovec<\/strong> nam je povedala zgodbo nastanka galerije in nam razlo\u017eila, kako delujejo.
\nje zdru\u017eenje za sodobno umetnost, ki so ga leta 1999 v Gradcu ustanovili \u0161tudentje umetnostne zgodovine, arhitekture in podobnih smeri. Mladi in neizku\u0161eni so se u\u010dili ob delu, veliko potovali, raziskovali in eksperimentirali. Slovenska kuratorka Vanesa Cvahte je njihovo pozornost obrnila na Slovenijo in biv\u0161e jugoslovanske republike in tako so svoje delovanje osredoto\u010dili na jugovzhodni del Evrope. Na to je vplivala tudi sama pozicija galerije, ki je nastala v prostorih blizu Kunsthausa, na tistem bregu Mure, ki je v tistem \u010dasu \u0161e veljal za predmestje in kjer je \u017eivelo veliko priseljencev iz Jugoslavije. Tako je zna\u010daj okolice, iz katerega je \u010drpala umetni\u0161ko produkcijo, vplival na delo galerije. Organizatorji <Rotorja> so veliko potovali po de\u017eelah jugovzhodne Evrope, vse do Istanbula, raziskovali, se sre\u010devali z umetniki in kuratorji in tako oblikovali mre\u017eo povezav in sodelovanja. Veliko prihajajo tudi v Slovenijo in sodelujejo z galerijo \u0160kuc in ostalimi. Rezultat tega mre\u017eenja je projekt Balkan konsulat, ki zdru\u017euje umetnike iz dr\u017eav Jugovzhodne Evrope.
\nVe\u010dina aktivnosti, ki jih organizira <Rotor>, se odvija v Gradcu samem, kot soorganizatorji pa sodelujejo tudi pri \u0161tevilnih projektih na avstrijskem \u0160tajerskem in v drugih evropskih de\u017eelah. Temelj njihovih dejavnosti so sodobne vizualne umetnosti. Sodelujejo z lokalnimi in tujimi umetniki. Zelo poudarjajo po\u0161ten odnos do umetnikov, nudijo jim tesno sodelovanje in podporo, tudi finan\u010dno, saj jim vedno izpla\u010dajo honorarje. Blizu jim je umetnost, ki je dru\u017ebeno anga\u017eirana, ter umetniki, ki se zavedajo, kaj se dogaja v dru\u017ebi, ki raziskujejo dru\u017ebene, politi\u010dne, gospodarske in ekolo\u0161ke probleme na\u0161ega \u010dasa, nanje opozarjajo, izra\u017eajo svoj vidik ali tudi \u017ee i\u0161\u010dejo ustvarjalne re\u0161itve.
\n<Rotor> ni galerija, ki bi umetnost zgolj razstavljala. So zelo politi\u010dno aktivni in organizirajo projekte, ki niso povezani le s samo umetnostjo. Delujejo na ulici, v obmo\u010dju javnosti, med ljudmi, organizirajo manifestacije, izdajajo publikacije, organizirajo izobra\u017eevalne programe, sodelujejo z mestnimi oblastmi … Svojo okolico posku\u0161ajo aktivno vklju\u010diti v svoje delovanje, tako v samem ustvarjalnem procesu ali kot gledalce, ob\u010dinstvo, ki ideje sprejmejo in jih \u0161irijo naprej na svoj na\u010din. Temeljni element <Rotorjevega> delovanja je sodelovanje in mre\u017eenje, tako na podro\u010dju sodobne umetnosti, pa tudi izven njenih okvirjev. V svoje dru\u017ebene mre\u017ee vklju\u010dujejo posameznike in organizacije z razli\u010dnih podro\u010dij delovanja in razli\u010dnih delov Evrope.
\nFilozofijo <Rotorja> je zelo dobro zajela razstava z naslovom Detached<\/em>, ki smo jo ravno \u0161e ujeli in ki nam jo je predstavila Eva Meran<\/strong>.
\nRazstava razli\u010dnih umetnikov in umetni\u0161kih skupin se vsebinsko ukvarja z umetni\u0161ko pozicijo povezav politi\u010dne mo\u010di. Na poglobljen, izviren, na trenutke ironi\u010den na\u010din umetniki razkrivajo sisteme mo\u010di, ki so med seboj tesno prepleteni in ki jih povezujejo politi\u010dna mo\u010d, interesi gospodarstva, religije, medijev, intelektualnih elit … Fotografije simbolov prostozidarskih lo\u017e, kot sistem podzemne \u017eeleznice zasnovana mre\u017ea desni\u010darskih \u0161tudentskih lig, na steno narisana shema avstrijske politi\u010dne slike, ogromen model pasti za ptice kot prispodoba kapitalisti\u010dnega sistema, ki se bo vsak \u010das spro\u017eila in nas pokopala pod seboj … Umetniki so nastopili kot ostri opazovalci in kritiki dogajanja v avstrijskem, evropskem in svetovnem dru\u017ebenem vsakdanu. Morda ni naklju\u010dje, da jih kar nekaj prihaja iz vzhodne strani Evrope.<\/p>\n

(Darija Kova\u010di\u010d)<\/p>\n

\n

KUNSTHAUS GRAZ<\/strong><\/p>\n

Drugi del na\u0161e ekskurzije smo nadaljevali v urbanisti\u010dno izstopajo\u010dem Kuhsthaus Graz, kjer nas je sprejel glavni kurator Peter Peer<\/strong>. Na kratko nam je predstavil zgodovino institucije, ki je nastala leta 2003, ko je Gradec prevzel vlogo evropske prestolnice kulture. To kovinsko svetle\u010do biomorfno arhitekturo \u2013 z integriranim delom \u017eelezne arhitekture s stekleno fasado iz sredine 19. stoletja \u2013 sta oblikovala londonska arhitrekta Peter Cook in Colin Fournier. Tako imenovani ”prijazni vesolj\u010dek” je postal eno izmed pomembnih razstavnih sredi\u0161\u010d moderne in sodobne umetnosti v Avstriji. V njem razstavljajo avstrijsko in mednarodno produkcijo po letu 1960, gre pa za prostor, kjer so na ogled le ob\u010dasne razstave. Trenutno sta aktualni dve veliki postavitvi: Ai Weiwei<\/strong>: Interlacing<\/em> (obse\u017ena pregledna razstava kitajskega umetnika in najvplivnej\u0161ega akterja na podro\u010dju vizualne umetnosti revije Art Review) Antje Majewski<\/strong>: The world Gimel. How to make objects talk<\/em> (delo nem\u0161ke umetnice je nastalo v sodelovanju z nekaterimi drugimi umetniki). Vodstvo po razstavi nam je sicer osvetlilo osnovna izhodi\u0161\u010da, ki so pomembna pri razumevanju njunih del, vendar smo bili \u010dasovno zelo omejeni. Ko smo si kasneje sami ogledali celoten razstavni prostor, smo kmalu opazili njegovo kapaciteto ter logiko, da se mora s postavitvijo vsake razstave izgraditi tudi prostor za to razstavo, in tako nastane tudi vedno nova galerijska\/muzejska prostornina, ki je prilagojena potrebam umetni\u0161kih del. Sodobni umetnosti pripadajo raznovrstni mediji, zato re\u0161itev same arhitekture dobro sovpada s potrebami sodobne umetni\u0161ke prakse, njena organska struktura pa se o\u010ditno otepa ”ozmerjanja” z belo kocko. Pri razstavi nem\u0161ke umetnice so bile zanimive lesene konstrukcije, nekak\u0161ne galerije v galeriji, ki so lo\u010devale posamezne zgodbe o izbranih predmetih v povezavi z umetni\u010dinim lastnim \u017eivljenjem, njihovimi formalnimi in intimnimi pomeni. Pri pregledu umetni\u0161ke, dokumentarne, blogerske produkcije ter dru\u017ebeno-politi\u010dne aktivnosti kitajskega umetnika Ai Weiwei-a pa je postavitev TV-zaslonov, fotografij in drugih medijev dokaj smiselno lo\u010devala in povezovala dinamiko njegove dejavnosti z razli\u010dnih polj delovanja. Notranjost razstavi\u0161\u010da je vsekakor zanimiv prostor, ki ga je mogo\u010de izrabiti na razli\u010dne na\u010dine, vendar smo pred in po obisku omenjenih razstav naleteli tudi na problemati\u010dne teme glede Kunsthausa kot institucije. Po predhodnih pogovorih sode\u010d, prevzema Kunsthaus monopolen polo\u017eaj na podro\u010dju sodobne umetnosti v Gradcu, zato predstavlja problem drugim institucijam, ki se ukvarjajo s podobnimi vsebinami. Vtise o slabi volji sogovornikov zaradi politi\u010dnih menjav, kr\u010denja finan\u010dni sredstev, problemati\u010dne organizacijske strukture ter napa\u010dnih vizij vsekakor moramo omeniti, saj so podobni problemi tudi pri nas dobro znani.<\/p>\n

(Maja Anton\u010di\u010d)<\/p>\n

\n

CAMERA AUSTRIA<\/strong><\/p>\n

Po ogledu navdihujo\u010dega in razstav v prostorih Kunsthausa smo imeli sre\u010do, saj se nam je ponudila prilo\u017enost, ki sicer ni bila na programu, bila pa je (po mojem mnenju) za\u017eeljena s strani nas vseh. Niti nismo zapustili same stavbe Kunsthaus in vendar smo se na nek na\u010din odpravili po stopnicah v lo\u010dene prostore in tudi drug svet. Vrve\u017e iz pritli\u010dja, kjer so info to\u010dka in galerijski trgovinici Kunsthausa, smo zamenjali za spokojen prostor v vi\u0161jem nadstropju, kjer ima sede\u017e revija Camera Austria International<\/em><\/strong>. Ta je ena najpomembnej\u0161ih revij za sodobno fotografijo v \u0161ir\u0161em smislu, saj izhaja dvojezi\u010dna, v angle\u0161kem in nem\u0161kem jeziku, s ciljem povezovanja diskurza o fotografiji v mednarodnem, \u0161ir\u0161em evropskem smislu. Camera Austria izhaja \u017ee od leta 1980 \u0161tirikrat letno, \u017ee od za\u010detka se osredoto\u010da na sodobno fotografijo in njeno vlogo med umetni\u0161kim in hkrati mno\u017ei\u010dnim medijem ter se posve\u010da kriti\u010dni praksi in teoriji fotografije v kontekstu sodobnih vizualnih umetnosti. Od leta 1989 bienalno podeljujejo tudi nagrade za sodobno fotografijo, Camera Austria Award of the City of Graz for Contemporary Photography<\/em>, leto\u0161nja nagrajenka je bila avstrijska umetnica Heidrun Holzfeind. Poleg tega del prostorov, ki smo jih obiskali, namenjajo tudi prirejanju razstav. Trenutno imajo na ogled razstavo z naslovom Communitas Among Others<\/em>, kjer vidimo dela razli\u010dnih avtorjev na temo drugega sveta, njegovih dru\u017ebenih modelov in vpra\u0161anj o posameznikovi identiteti, kar mogo\u010de ni najbolj izvirna tema, vsekakor pa so bili prispevki umetnikov vredni ogleda. Od leta 2001 imajo v lasti fotoarhiv sociologa Pierra Bourdieuja, ki ga \u017eal nismo videli, kot nala\u0161\u010d pa doma beremo Bourdieujeva dela, ki so na\u0161a trenutna doma\u010da naloga pri Uvodu v teorijo<\/a> Andreja Pezlja. Poleg revije izdajajo tudi strokovne knjige z aktualnimi temami.
\nO reviji in vsem delu, ki nastaja pod njenim okriljem, nam je govoril predstavnik, ki nas je sprejel, Reinhard Braun<\/strong>, za katerega se je izkazalo, da je direktor galerije (s svojim prijaznim sprejemom in nastopom nas je opogumil, da smo z ve\u010djo lahkotnostjo postavljali vpra\u0161anja). Poleg vseh formalnih podatkov, ki nam jih je povedal in katere sem popisala na za\u010detku, smo spregovorili tudi o nekaterih drugih zadevah. Posebej je izpostavil, da pri delu posku\u0161ajo s samimi avtorji ustvarjati \u010dimbolj neposredno, kar se mi zdi klju\u010dno pri delu s sodobnimi ustvarjalci. Poleg tega smo se dotaknili tudi problema centralizacije, s katerim se soo\u010dajo umetnostne ustanove v Avstriji \u2013 konkretno v Gradcu ve\u010dina institucij spada pod krovno z imenom Universalmuseum Joanneum (seveda tudi Kunsthaus), ki prejema ve\u010dino finan\u010dnih sredstev s strani mesta in ministrstva \u2013 ni\u010d nenavadnega. Pri tem pa se je Camera Austria zna\u0161la v neprijetni situaciji, saj se po samem delovanju in idejah nekako po\u010duti bli\u017eje neodvisnim ustanovam (npr. Rotorju), vendar se sede\u017e revije lokacijsko nahaja v prostorih Kunsthausa, zaradi \u010desar (bolj ali manj, tega seveda ne morem oceniti) pade pod lu\u010d velike institucije, kar lahko privede do nesporazumov pri komunikaciji in sodelovanju z ostalimi galerijami, ki so izvzete iz le-te. Ravno zato so v programu za naslednje leto izpostavili vpra\u0161anje: kako delovati v okviru institucij?, kar je po mojem mnenju zelo na mestu, saj se s sorodnim problemom soo\u010dajo galerije in umetnostni centri v prakti\u010dno vseh dr\u017eavah. Za konec nas je g. Braun popeljal \u0161e v prostore njihove knji\u017enice, za katero lahko iskreno re\u010dem, da je pravi raj za vsakega ljubitelja fotografije. Pohvalijo se lahko tudi z zelo redkimi izdajami tako knjig kot katalogov, ki jih lahko pride raziskovat vsakdo. Knji\u017enica je namre\u010d odprtega tipa, potrebno se je le predhodno naro\u010diti, kar je za nas fenomenalno glede na bli\u017eino Gradca! Trenutno sicer ne sprejemajo reziden\u010dnih kustosov ali nudijo prakse, vendar obetavno razmi\u0161ljajo o oblikovanju tovrstnih programov v prihodnjih letih. Pred odhodom pa so nas v slogu prihajajo\u010dih praznikov in darili pri\u010dakali \u0161e izvodi trenutne \u0161tevilke revije \u2013 za vsakega svoj, tako da smo na\u0161o ekskurzijo kon\u010dali nadvse zadovoljni in \u017eeljni branja (bravo g. direktorju tudi za marketni\u0161ko potezo).<\/p>\n

(Nina Skumavc)<\/p>\n

\n

***
\nZ na\u0161o predbo\u017ei\u010dno ekskurzijo smo spoznali, da je Gradec lahko zanimivo avstrijsko mesto, ki ni institucionaliziralo sodobne umetnosti \u0161ele z Evropsko prestolnico kulture in Kunsthausom. Posamezne akterje, ki energi\u010dno skrbijo za rast in razvoj podro\u010dja, ima \u017ee precej dlje \u010dasa. V sedemdesetih, ko je za\u010dela delovati Camera Austria in v devetdesetih letih, ko se je rodil , so nastali zametki druga\u010dnih praks, samostojnih, raziskovalnih in suverenih pristopov v umetnosti, do danes pa so se te prakse razvile do zavidljive mere, da jih niti velike, od dr\u017eave podprte institucije, ne morejo ve\u010d onemogo\u010diti. V Gradcu je sodobna umetni\u0161ka scena, zaradi mo\u010dne volje, predvsem pa aktivnosti udele\u017eencev, v poglobljenem procesu (mednarodnega) raziskovanja ter sodelovanja z umetniki. Veseli smo, da smo jo spoznali iz prve roke. Poleg tega nam je skoraj v celoti uspelo zaobiti ki\u010daste bo\u017ei\u010dne stojnice, pod zob smo raje dali \u0161e malo znanja o sodobni umetnosti.<\/p>\n

(Maja Anton\u010di\u010d)<\/p>\n

\n<\/td>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n<\/p>\n

Foto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti 2011\/2013 Leto 14 Ekskurzija \u0161tevilka dve v okviru programa Svet umetnosti nas je vodila v mesto na avstrijskem \u0160tajerskem, le malo naprej po avtocesti od na\u0161ega Maribora \u2013 v Gradec, ki nosi tudi neuradni vzdevek ”vrata proti Vzhodu”. Neverjetno je, da se, vsaj po mojem mnenju, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13301,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1301"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1301"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1301\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13302,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1301\/revisions\/13302"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1301"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1301"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1301"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}