{"id":13848,"date":"2018-11-07T15:16:19","date_gmt":"2018-11-07T13:16:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=13848"},"modified":"2019-03-04T09:52:36","modified_gmt":"2019-03-04T07:52:36","slug":"lina-rica-pretakanje-casa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/13848","title":{"rendered":"Lina Rica: Pretakanje \u010dasa"},"content":{"rendered":"

Razstava in pogovor<\/p>\n

29. 11. 2018, ob 19. uri<\/strong>
\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n

Kuratorka: Jasna Jernej\u0161ek<\/strong><\/p>\n

\n

\"\"<\/p>\n

V ve\u010dmedijski instalaciji Pretakanje \u010dasa<\/em> intermedijska umetnica Lina Rica<\/strong> zdru\u017euje razli\u010dne projekte, nastale v zadnjih nekaj letih. V dialogu s kuratorko Jasno Jernej\u0161ek<\/strong> bosta zastavljali vpra\u0161anja o ontolo\u0161kih lastnostih \u010dasa ter o njegovi rabi v sodobni informacijski dobi. S prostorsko instalacijo projekcij in ogledal bo umetnica predstavila razli\u010dne elemente projekta: dokumentarne video posnetke in fotografije performativne akcije Iz morja v morje<\/em>; preoblikovana orodja za merjenje \u010dasa; utripajo\u010do svetlobno in\u0161talacijo NowHere<\/em> v kombinaciji s starej\u0161imi time-based<\/em> deli in novimi projekti v nastajanju. Poigravanje z razli\u010dnimi ozna\u010devalci \u010dasa odpira prostor za razmislek o pomenskih strukturah sodobnega dojemanja in ob\u010dutenja \u010dasa, ki ga bosta v dialogu kot uprizoritveni del instalacije raz\u010dlenjevali umetnica in kuratorka.<\/p>\n

\n

O razstavi<\/strong><\/p>\n

\u010cas je sestavina vsakdanjega \u017eivljenja, za katero se zdi, da skorajda nevidno pogojuje in uravnava posameznikov in dru\u017ebeni univerzum. Kaj pomeni \u017eiveti v sodobnem \u010dasu? Kako nas omejuje t. i. objektivni \u010das, kako subjektivni ali notranji \u010das in kako biolo\u0161ki? Kako ob\u010dutenje \u010dasa vpliva na dojemanje lastnega sebstva, kako samo\/de\/konstruiramo svojo identiteto, svoj jaz in pogled na svet?<\/p>\n

Tovrstna vpra\u0161anja zastavlja ve\u010dmedijska instalacija Pretakanje \u010dasa<\/em> (Time Transfusion<\/em>) umetnice Line Rice. Ve\u010ddelna site-specific<\/em> instalacija, ki jo sestavljajo starej\u0161a, time-based<\/em> dela in dela v nastajanju, ob vsakokratni postavitvi do\u017eivi transformacijo, s tem pa se spreminjajo tudi njeni pomeni. Umetnica z njimi prezentira simbolne in metafori\u010dne pomene \u010dasa, \u010drpajo\u010d navdih iz \u0161tevilnih referenc iz zgodovine upodabljajo\u010de umetnosti, znanosti, antropologije in mitologije. S plastenjem vizualnih elementov, zdru\u017eevanjem analogno in digitalno ustvarjenih u\u010dinkov in preoblikovanjem orodij za merjenje \u010dasa strukturira ne\/mogo\u010de asociativne povezave vidnega in pomenskega. Poigrava se s koncepti trajanja, gibanja in smeri \u010dasa, kar razpira prostor za razmislek o sodobnem dojemanju in ob\u010dutenju \u010dasa.<\/p>\n

Boris Groys v eseju Comrades of Time<\/em>[1]<\/a> sodobnost opredeli kot prisotnost tukaj in zdaj, ki pa je vedno obremenjena s preteklo zgodovino in uspehom v prihodnosti. Sedanjost se v na\u0161i vsakdanji izku\u0161nji manifestira kot ovira; sedanji \u010das je \u010das, v katerem zni\u017eamo pri\u010dakovanja z obeti v prihodnosti in\/ali prekinemo s tradicijo, da sploh lahko preidemo na tukaj in zdaj. Sodobni redukcionizem na sedanjost lahko razumemo kot pre\u017eivitveno strategijo. Sodobnost je namre\u010d pre\u017eeta z dvomom, omahovanjem, negotovostjo in neodlo\u010dnostjo \u2013 s potrebo po odlo\u017eeni refleksiji. Lina Rica skozi svoja time-based<\/em> dela nenehno preizpra\u0161uje lastno pozicijo v \u010dasu in prostoru, imenovanem sodobnost. I\u0161\u010de mehanizme, kako pre\u017eiveti v svetu in \u010dasu, ki poleg eksaktnih merskih enot ne ponuja fiksnih pomenskih struktur, na katere bi se sodobni individuum lahko oprl pri konstrukciji smisla.<\/p>\n

Digitalna ura v nekem trenutku namesto 00:00 ka\u017ee 88:88 (obrnjen znak za neskon\u010dnost) in je na prvi pogled videti kot napaka, sistemska okvara, ki ka\u017ee neracionalen, ne\/verjeten \u010das. Lahko pa ozna\u010duje tudi prese\u017eek \u010dasa (excessive time<\/em>)<\/em>, ki si ga lahko razlagamo na razli\u010dne na\u010dine: kot ni\u010dni \u010das, \u010das ni\u010d ali ni\u010dti \u010das. Ni\u010dni \u010das ne ozna\u010duje in ne pomeni ni\u010desar; \u010das ni\u010d je \u010das, ki zgolj je, brez da bi se mu pripisovalo ekonomsko, politi\u010dno ali kak\u0161no drugo vrednost (neskon\u010dni kontinuum); ni\u010dti \u010das pa nosi konotacijo \u010dasa, v katerem je vse mogo\u010de, in kot gumb za reset<\/em> obljublja nov za\u010detek.<\/p>\n

Na podoben na\u010din relativnost izmerljivega \u010dasa naslavlja performativna akcija Iz morja v morje<\/em>, v kateri umetnica z repetativno gesto pretaka tri decilitre vode iz enega morja v drugo (vodo Jadranskega morja v vodo Severnega morja, vodo Severnega morja v vodo Atlantskega oceana in vodo slednjega v vodo Jadranskega morja). Akcijo lahko razumemo kot ponazoritev koncepta cikli\u010dnega \u010dasa in kot metaforo za minevanja sodobnega \u010dasa. Cikli\u010dnost, kjer \u010dasa potencialno nikoli ne zmanjka, se zdi absurdna, \u010de jo sopostavimo linearnemu dojemanju \u010dasa, kot ga poznamo na Zahodu, kjer \u010dasa nenehno primanjkuje, neizkori\u0161\u010den \u010das pa je nepovratno izgubljen.<\/p>\n

Svetlobna tabla, ki spominja na ozna\u010devalne napise drugorazrednih motelov z ritmi\u010dnim utripanjem besed NOW \u2013 HERE \u2013 NOWHERE, naznanja distopi\u010dno dobrodo\u0161lico na nedolo\u010den kraj. Kraj, na katerem je imperativ u\u017eivanja \u017eivljenja (carpe diem<\/em>) tukaj in zdaj prav lahko tudi nikjer, \u010de ste za\u0161li v slepo ulico ali va\u0161e \u017eivljenje ne poteka po zastavljenih \u017eeljah in pri\u010dakovanjih. Na delu je druge vrste cikli\u010dnost in ni\u010dnost \u2013 ujetost v krog, iz katerega ne moremo izstopiti, saj biti prisoten tukaj in zdaj pomeni tudi dvomiti in biti pasiven, kar pa onemogo\u010da akcijo.<\/p>\n

Morda se zdi, da je sodobna produktivno naravnana dru\u017eba s svojim globalnim raztezanjem in ustvarjanjem virtualnih svetov izpopolnila obvladovanja \u010dlove\u0161kega delovanja z merilnimi instrumenti, na \u010demer je zrasla moderna evropska civilizacija. V sodobni dru\u017ebi je \u010das, ki ni u\/porabljen produktivno, nepomemben in zapravljen. Vendar razli\u010dne discipline \u010das razlagajo razli\u010dno. V filozofiji tako ali druga\u010de obremenjeni \u010das ne obstaja, saj je pojmovan kot neskon\u010dni kontinuum, brez za\u010detka in konca. V tem smislu je tukaj in zdaj vedno, je vedno bil in vedno bo, medtem ko eksistencialna osmislitev ostaja breme posameznika, ki v dolo\u010denem \u010dasu \u017eivi na dolo\u010denem prostoru.<\/p>\n

[1]<\/a> V What Is Contemporary Art?<\/em> e-flux journal. Sternberg Press, 2010, str. 22\u201339.<\/span><\/p>\n

\n

\"\"Lina Rica<\/strong><\/a> (1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na podro\u010dju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. V svojem delu obravnava dru\u017ebene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je zaklju\u010dila je \u0161tudij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za svoje grafike je prejela ve\u010d nagrad, njena dela pa so del zbirke MGLC, Oficina Arara, Critical Mass in Femicomix Portfolio. Med leti 2012 in 2016 je skupaj z Bo\u0161tjanom \u010cade\u017eem vodila umetni\u0161ko voden galerijski prostor GaleRica v Makarski. Trenutno \u017eivi in dela v Ljubljani. (foto: arhiv avtorice)<\/p>\n

\n

Foto galerija<\/strong>, foto: \u017diga Pal\u010dar.<\/p>\n