{"id":14205,"date":"2019-03-04T09:50:37","date_gmt":"2019-03-04T07:50:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=14205"},"modified":"2020-01-24T17:27:45","modified_gmt":"2020-01-24T15:27:45","slug":"avantgarde-ponovitev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/14205","title":{"rendered":"Avantgarde \u2013 ponovitev"},"content":{"rendered":"<p>Svet umetnosti | \u0160ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje |Leto 17 | Kritika razstave<strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<hr \/>\n<figure id=\"attachment_14206\" aria-describedby=\"caption-attachment-14206\" style=\"width: 730px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-14206 size-large\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/Kritika-razstave-v-MSUM-730x411.jpg\" alt=\"\" width=\"730\" height=\"411\" srcset=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/Kritika-razstave-v-MSUM-730x411.jpg 730w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/Kritika-razstave-v-MSUM-338x190.jpg 338w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/Kritika-razstave-v-MSUM-768x432.jpg 768w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/Kritika-razstave-v-MSUM.jpg 1700w\" sizes=\"(max-width: 730px) 100vw, 730px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-14206\" class=\"wp-caption-text\">Razstava <em>Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte<\/em>, +MSUM; foto: arhiv SCCA-Ljubljana<\/figcaption><\/figure>\n<p>Razstava <em>Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte<\/em> v prostorih Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi predstavlja kontinuiteto avantgard v na\u0161em prostoru. Razstava<em> vklju\u010duje <\/em>izbor del\u00a0vzhodnoevropskih povojnih avantgard iz zbirk Moderne galerije ter nekaterih drugih javnih in zasebnih zbirk iz Slovenije, Hrva\u0161ke, Nem\u010dije, Srbije in Poljske. Kuratorka Zdenka Badovinac je razstavo prvotno zasnovala kot del razstave v muzeju za sodobno umetnost Hamburger Bahnhof v Berlinu.<a href=\"#_ftn1\" name=\"_ftnref1\">[1]<\/a>\u00a0Slednja je izpostavljala samorefleksivnost ustvarjanja zbirk, muzealizacije posameznih umetni\u0161kih del ter samo identitetno politiko posameznih muzejskih institucij. S prikazovanjem inovativnih in hibridnih ustvarjalnih procesov so tako posku\u0161ali razmi\u0161ljati o umetnostnozgodovinskem kanonu v okvirih globalnega muzeja, ki naj bi bil mogo\u010d s kompleksnimi mre\u017eami med institucijami.<\/p>\n<p><em>Mesta trajnosti <\/em>se navezujejo predvsem na &#8220;vzporedno infrastrukturo&#8221;, ki so jo mednarodni in lokalni umetni\u0161ki kolektivi Vzhodne Evrope krojili od petdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Z razstavljanjem v samoorganiziranih prostorih, samozalo\u017eni\u0161tvom, lastnimi ekonomijami in tudi s samozgodovinjenjem pa so oblikovali lastne pogoje dela. Razstava, ki vklju\u010duje dela Grupe \u0161estorice autora, skupine OHO, Novih tendenc, Gorgone, EXAT 51, Neue Slowenische Kunst, Asociacije Westeast, Mladena Stilinovi\u0107a, Vlada Martka, Walterja De Marie, Jaroslava Kozlowskega, Marka San\u010danina \u0110urovskega, Josipa Vani\u0161te, Francija Zagori\u010dnika, Vadima Zaharova, Gy\u00f6rgija Gal\u00e1ntaia, Gorana Trbuljaka, Walterja Benjamina je konceptualno raz\u0161irjena tudi s sodobnima praksama skupine Janez Jan\u0161a, Janez Jan\u0161a in Janez Jan\u0161a ter kolektiva \u010cIPke.<\/p>\n<p>Postavitev nadgrajujejo <em>paviljoni<\/em>, ki jih je za razstavo oblikovala Azra Ak\u0161amija. Razstavne konstrukcije predstavljajo fleksibilno strukturo razstavljanja in z obliko aludirajo na &#8220;Sint galerijo&#8221; skupine OHO. V paviljone so umestili predvsem produkcijo kolektivov.<\/p>\n<p>Druga zna\u010dilnost delovanja avantgardnih kolektivov so tudi <em>manifesti<\/em>, ki so se postopoma lo\u010devali od preprostih smernic do integriranih elementov posameznih umetni\u0161kih del.<\/p>\n<p>Navezava na zgodovinjenje in dojemanje \u010dasovnih obdobij, ki pred svojim koncem ne morejo zares obstajati, je izpostavljena tudi preko dela <em>Razgradnja umetnosti \u2013 ponovno <\/em>Walterja Benjamina (Goran \u0110or\u0111evi\u0107), kjer na diagramih izpostavi razvoj v zgodovini pojmovanja, razstavljanja in razmi\u0161ljanja o umetnosti. <em>Zgodovino smo<\/em> po Benjaminovo vse od njenih za\u010detkov do konca \u2013 modernizma \u2013 dokon\u010dno iz\u010drpali in je postala odve\u010dna. Ironi\u010dni prikaz rigidnega sistema zgodovinjenja, ki ga predstavlja Benjamin, ima lahko svoj teoreti\u010dni konec v t. i. <em>kripti<\/em>. Umetni\u0161ka dela preko muzealizacije pridobijo ne zgolj svoj primarni kontekst, temve\u010d se postavijo v terciarnega in postanejo tvorniki kulturne dedi\u0161\u010dine, zgodovine in konteksta na\u0161e identitete.<\/p>\n<p>Razstava dobro predstavlja razli\u010dne na\u010dine delovanja neo- in retroavantgard v na\u0161em prostoru in jasno izpostavi njihovo mesto v na\u0161i kulturni zgodovini. Svoje sicer zgodovinske okvire odpre z vklju\u010ditvijo projektov sodobnih slovenskih kolektivov. Slednja dodatka ka\u017eeta predvsem na stremljenje tako \u010dasa kot institucije same k prevpra\u0161evanju lastne identitetne politike in politike identitete; kot tudi \u017eeljo po vklju\u010ditvi sodobnih feministi\u010dnih praks k dolgi kontinuiteti kolektivnega delovanja in deljenja znanja ter umetni\u0161kih praks, ki so nam blizu prav iz umetni\u0161kih praks avantgard. Razstava s sodobnima dodatkoma preigrava rde\u010do nit razstave v Berlinu, saj aktivno in transparentno zgodovinjenje praks, ki ka\u017eeta na specifi\u010dne tendence na\u0161ega \u010dasa in okolja, vklju\u010di brez jasnega argumentiranega premisleka. Kompleksno zgodovino avantgard posplo\u0161i na kolektivno delovanje, deljenje znanja in iskanje alternativ v sami umetni\u0161ki produkciji. Predstavitev posameznih kolektivov ne ponuja novih dognanj in videnj njihovega delovanja, temve\u010d \u017ee ponavlja ustaljene prakse predstavljanja avantgard v na\u0161em prostoru. Celota ostaja na predstavitveni ravni, zaslu\u017eila pa bi si konkreten premislek in aktualizacijo, ki bi konec koncev \u017ee ve\u010dkrat videna umetni\u0161ka dela in kolektive reflektirala skozi prizmo sedanjosti. S sodobnima dodatkoma samo podalj\u0161a premico delovanj avantgard, slednje pa s tem ne predstavi v novi lu\u010di. Z aktualizacijo preteklih kolektivnih delovanj, bi tudi sodobna pridobila na pomenu, kot jo zdaj dobijo s preprosto predstavitvijo in umestitvijo na sam pregled avantgard v na\u0161em prostoru. Ravno dodajanje novih pomenov in idej na muzealije pripeljejo do jasne slike o prostoru in \u010dasu, na katero je navsezadnje ciljala tudi razstava v berlinskem sodobnem muzeju.<\/p>\n<p><strong>Tia \u010ci\u010dek<\/strong><\/p>\n<hr \/>\n<p>Kritika razstave <a href=\"http:\/\/www.mg-lj.si\/si\/razstave\/2441\/razstava-mesta-trajnosti-paviljoni-manifesti-in-kripte\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\"><em>Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte<\/em><\/a> (Muzej sodobne umetnosti, +MSUM, 15. november 2018\u201317. februar 2019) je nastala na seminarju <a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/sedemnajsto-leto-2018-2020\/prvi-letnik#modul_4\">Umetnostna kritika<\/a>.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref1\" name=\"_ftn1\">[1]<\/a> <em>Hello World. Revisions of a Collection<\/em>, Berlin, Hamburger Bahnhof \u2013 Museum f\u00fcr Gegenwart, 28. 4.\u201326. 8. 2018.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kritika razstave Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte udele\u017eenke Sveta umetnosti Tie \u010ci\u010dek.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14206,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,50,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14205"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14205"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14205\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15022,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14205\/revisions\/15022"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14206"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14205"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14205"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}