{"id":14236,"date":"2019-03-06T15:08:52","date_gmt":"2019-03-06T13:08:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=14236"},"modified":"2019-03-06T15:08:52","modified_gmt":"2019-03-06T13:08:52","slug":"imerzija-potencialen-ucinek-fizicne-ali-umetno-ustvarjene-resnicnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/14236","title":{"rendered":"Imerzija \u2013 potencialen u\u010dinek fizi\u010dne ali umetno ustvarjene resni\u010dnosti"},"content":{"rendered":"

Kritika razstave Artificial Paradise? Immersion in Raum und Zeit<\/strong><\/em><\/a>
\nK\u00fcnstlerhaus, Halle f\u00fcr Kunst & Medien
\n23. 9.\u201329. 11. 2018<\/strong><\/p>\n

\n
\"\"
Artificial Paradise? Immersion in Raum und Zeit<\/em>, K\u00fcnstlerhaus, Halle f\u00fcr Kunst & Medien, Graz, 2018; foto: Markus Krottendorfer<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

V gra\u0161ki instituciji K\u00fcnstlerhaus, Halle f\u00fcr Kunst & Medien, je bila med 23. 9. in 29. 11. 2018 na ogled razstava Artificial Paradise? Immersion in Raum und Zeit, <\/em>v slovenskem prevodu Umetni raj? Imerzija v prostoru in \u010dasu. <\/em>Na ve\u010dmedijski razstavi je bilo predstavljeno enaindvajset del dvanajstih mednarodnih avtorjev, ki so v precej\u0161nji meri pogojena s tehnolo\u0161kim napredkom, saj le ta omogo\u010da nove umetni\u0161ke pristope.<\/p>\n

Imerzija je strokovni izraz na podro\u010dju mikroskopiranja, ki ozna\u010duje potopitev preparata v teko\u010dino z namenom izbolj\u0161ave pove\u010dave. Angle\u0161ko besedo immersion <\/em>lahko prevedemo imerzija, poglobitev, potopitev, pogreznitev in definira obdajajo\u010di ob\u010dutek udele\u017eenca, ki se \u010duti deloma ali popolnoma vklju\u010den, zatopljen, absorbiran v dejanje, dogajanje ali situacijo, \u010detudi je morda le opazovalec. Termin se je uveljavil v sferi razli\u010dnih strok, v zadnjih desetletjih tudi v umetnosti. Imerzija je lahko postranski u\u010dinek zgodbe, umetni\u0161ke slike \u2026 predvsem pa je efektivna v domeni virtualne resni\u010dnosti, saj le-ta spodbudi \u0161tevilna \u010dutila v participantu.<\/p>\n

Addie Wagenkneckt z delom Asymmetric Love <\/em>opominja na mno\u017ei\u010dnost in prisotnost digitalne infrastrukture. S prepletom nadzornih kamer v obliko, ki spominja na baro\u010dni lestenec, opozarja na videonadzor, ki bi naj omogo\u010dal varnost ali pa vsaj podajal ob\u010dutek varnosti, hkrati pa predstavlja potencialno gro\u017enjo vdora v zasebnost. Visi v prvem razstavnem prostoru ob vhodu in tako pove\u010duje mo\u017enost, da opazovalec spregleda Wagenknectovo delo, s tem pa je sporo\u010dilnost umetni\u0161kega dela \u0161e toliko bolj izrazitej\u0161a. Avtorjevo drugo razstavljeno delo z naslovom XXXX.XXX <\/em>sestoji iz petih med seboj poveznih in utripajo\u010dih plo\u0161\u010d s tiskanim vezjem, ki opozarjajo na nenehni digitalni tok podatkov in zavedni ter nezavedni vpliv tehnologije. Dela Manuela Rossnerja, Jakoba Kudska Steensena in tandema Banz & Bowinkel so instalacije virtualne oziroma navidezne resni\u010dnosti, v katerih lahko obiskovalec aktivno sodeluje zgolj s pomo\u010djo VR-o\u010dal. Rossnerjeva instalacija je zasnovana kot virtualni prostor K\u00fcnstlerhausa, v katerega so postavljene avtorjeve instalacije, tako umetnik preigrava vpra\u0161anje fizi\u010dnega in virtualnega muzeja, arhitekture in prostora. Virtualni obisk otoka Bora Bora lahko obiskovalec podo\u017eivi s pomo\u010djo Steensenove virtualne instalacije, medtem ko v navedezni resni\u010dnosti Palo Alto <\/em>umetnika naka\u017eeta paradoks virtualne realnosti, ki ni iluzija, temve\u010d paralelna, umetno ustvarjena in obstoje\u010da resni\u010dnost. Banz & Bowinkel spodbudita ta razmislek z urnim nihalom, ki niha med besedama \u00bbtrue\u00ab in \u00bbfalse\u00ab. Harun Farocki s \u0161tirimi video instalacijami prika\u017ee, kako lahko navidezna resni\u010dnost in imerzija sicer pozitivno vplivata na zdravljenje posttravmatske stresne motnje, vendar prika\u017ee tudi uporabo stimulacij, torej virtualnih resni\u010dnost, v namene vojske. Nekoliko bolj stati\u010dno je imerzivne pristope interpretiral Frauke Dannert. Z delom cut-out <\/em>je namre\u010d posegel in zamejil prostor razstavi\u0161\u010da ter tako ustvaril modro-belo prehodno okolje. Obiskovalec se z vstopom v ta del prostora tudi fizi\u010dno vklju\u010di, do kak\u0161ne mere pa pri tem ste\u010de imerzija, pa je seveda odvisno od udele\u017eenca. Delo Ivane Ba\u0161i\u0107 prikazuje \u010dlove\u0161ko telo, predruga\u010deno s pomo\u010djo tehnologije in \u010dasa, ki lahko v obiskovalcih spro\u017ei t.i. uncanny valley <\/em>fenomen, med drugim pa so razstavljali \u0161e Olga Fedorova z lentikularnimi tiski, Gerriet K. Sharma z ambisoni\u010dno zvo\u010dno skulpturo, Paul Chan z digitalnim animiranim videom in Marc Lee z mobilno aplikacijo.<\/p>\n

Razstava Umetni raj? Imerzija v prostoru in \u010dasu <\/em>lahko na prvi pogled deluje vsebinsko razdrobljena, saj obsega tako heterogene pristope do poglobitve, vendar se vsa dela ob podrobnej\u0161em pregledu na idejo potopitve prepri\u010dljivo nave\u017eejo. Fizi\u010dno, digitalno ali virtualno ustvarjeni svetovi, okolja ali zgolj umetni\u0161ka dela lahko v obiskovalcu bodisi vzbudijo ob\u010dutek udele\u017eenosti bodisi podajajo kritiko na imerzivna okolja. Razstavo lahko torej razumemo kot u\u010dinkovito ozave\u0161\u010danje o procesih pri potopitvi v druga okolja. Rde\u010da nit sicer je imerzija, vendar razstava obiskovalcu nenamerno ponuja tudi nabor nekaterih novej\u0161ih umetni\u0161kih praks na virtualnem podro\u010dju in s tem raziskovanje ter oblikovanje novega prostora za umetni\u0161ko izra\u017eanje.<\/p>\n

Kristina Ferk<\/strong><\/p>\n

\n

Besedilo je nastalo na seminarju Umetnostna kritika<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kritika razstave Artificial Paradise? Immersion in Raum und ZeitK\u00fcnstlerhaus<\/em>
\nHalle f\u00fcr Kunst & Medien
\n23. 9.\u201329. 11. 2018<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14233,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,50,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14236"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14236"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14236\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14237,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14236\/revisions\/14237"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14236"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14236"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14236"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}