![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/Suzana-Brborovic\u0301-Bridge-countries-Intersection-2018-140-x-280-cm-akril-in-tus\u030c-na-platnu-foto-Falk-Messerschmidt-730x389.jpg\")
<\/p>\n
Umetni\u0161ka dela Suzane Brborovi\u0107 zaznamuje plastenje predmetov, rastrov, ploskev, krivih in ravnih linij ter geometrijskih likov, ki zapolnijo celotno slikarsko povr\u0161ino. Arhitekturne zasnove in elemente redno vklju\u010duje v svoja dela, ker ji poleg zanimivih kompozicijskih re\u0161itev ponujajo tudi razmislek o ume\u0161\u010denosti posameznika v prostor, v infrastrukturo, v dru\u017ebo. V seriji Bridge Countries<\/em> \u2013 slikah Connection, Idealisation <\/em>in Intersection<\/em> \u2013 prepleta podobe mostov in prizore z gradbi\u0161\u010d. Serijo treh platen lahko sicer beremo kot zaklju\u010deno celoto, umetnica pa se k \u0161iritvi serije v prihodnje morda \u0161e vrne.<\/p>\n Bridge Countries<\/em><\/strong> Intersection<\/em><\/strong> Na tej sliki bela infrastruktura, \u010drni indikatorji gradbi\u0161\u010d, barvite linije in rastri, ki izstopajo iz temnega ozadja, ustvarjajo dinami\u010dno kompozicijo, ki deluje kot da se bo ravnokar zgrnila v sredi\u0161\u010de slike. To je zanimiv u\u010dinek, ki odra\u017ea tudi zna\u010dilnosti samega dvi\u017enega mostu iz Anglije, hkrati pa ka\u017ee na zbli\u017eanje, ki naj bi ga prinesli mostovi in tehnolo\u0161ki napredek. Na sliki upodobljena mostova sta postavljena diagonalno in zdi se, kot da ju bomo ravnokar lahko pre\u010dkali. Realisti\u010dna izdelanost in ve\u010dplastnost slike merita na ve\u010dplastnost zgodb, ki spremljajo izgradnjo mostov. Mostovi so v osnovi povezovalni elementi, ki naj bi omogo\u010dali ve\u010djo preto\u010dnost in odpirali mo\u017enosti za izmenjave, hkrati pa mo\u010dno vplivajo na identiteto dolo\u010denega prostora in ka\u017eejo na navidezni uspeh, ki s(m)o ga v dolo\u010denih okoljih dosegli.<\/p>\n Ve\u010dplastnost na slikah iz serije Bridge Countries<\/em> pa ni zgolj kompozicijska ali motivna, temve\u010d prehaja tudi na samo materialnost slikarskega dela. Tovrstni premisleki, ki se morda zdijo dobesedni, vendarle odpirajo polje razumevanja, ko sliko gledamo tudi kot predmet sam po sebi. Enake vrste ve\u010dplastnosti lahko pri\u010dakujemo tako pri gradnji velikih infrastrukturnih objektov kakor v delih Suzane Brborovi\u0107. Na sliki Intersection<\/em> se morda lahko znova nau\u010dimo gledati ali vsaj postanemo spet pozorni na sam akt gledanja; na\u0161e okolje nam navsezadnje pove veliko o poteh, po katerih lahko v prihodnje hodimo.<\/p>\n Tia \u010ci\u010dek<\/em><\/p>\n Besedilo je nastalo na podlagi pogovora z umetnico, dne 10. 3. 2019<\/p>\n [1]<\/a> Za\u010detki balkanske poti segajo v leto 2012, ko je EU zmanj\u0161ala svoje vizumske omejitve za Albanijo, Bosno in Hercegovino, \u010crno goro, Srbijo in Makedonijo. Pot poteka skozi Tur\u010dijo, Gr\u010dijo, Makedonijo, Srbijo, Hrva\u0161ko, Mad\u017earsko, Slovenijo, Avstrijo in Nem\u010dijo (Wesley Dockery, The Balkan Route <\/em>Explained, 8. 5. 2017, https:\/\/www.infomigrants.net\/en\/post\/2546\/the-balkan-route-explained, dostop dne: 27. 3. 2019).<\/p>\n Besedilo je del sklopa analiz umetni\u0161kih del<\/a>, ki so nastale pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Avtorice besedil so analizirale dela na razstavi \u010cas brez nedol\u017enosti. Novej\u0161e slikarstvo v Sloveniji<\/a>,<\/em> Moderna galerija, 31. 1.\u201331. 3. 2019.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Analiza umetni\u0161kega dela
\nV tej seriji slik so upodobljeni mostovi iz dr\u017eav t. i. balkanske poti[1]<\/a>, ki pa jih umetnica ne \u017eeli izpostaviti zgolj kot tiste, po kateri potujejo begunci, temve\u010d o poti razmi\u0161lja tudi kot o poti do uspeha. Pri tem same predmete objektivizira in s tem prevpra\u0161uje pomen monumentalnih gradenj ter njihov vpliv na na\u0161 \u017eivljenjski prostor. Pri upodobljenih gradbi\u0161\u010dih in konstrukcijah mostov nas v o\u010di zbodejo prikazni velikanskih jeklenih \u017eerjavov. Podobo \u017eerjava vklju\u010di tudi v sliko Connection<\/em>, kjer ga izpostavi centralno, samo gradnjo mostov pa problematizira kot velike in\u017eenirske podvige, ki sicer v prvi vrsti omogo\u010dajo la\u017ejo migracijo ali izmenjavo dobrin, ljudi, idej in kultur; na drugi strani pa so to velike zasebne investicije, katerih namen je povsem preprost \u2013 pridobivanje dobi\u010dka. Tudi zato zaklju\u010dke gradnje mostov spremljajo slovesna odprtja. V sliki Idealisation <\/em>sta izpostavljena dva stebra: prvi je steber z mostu Rio-Antirrio v Gr\u010diji, drugi pa Tretji most \u010dez Bospor, ki ga je slavnostno odprl sam predsednik Tur\u010dije. Aktualni in\u017eenirski dose\u017eek tukaj slu\u017ei kot primer politi\u010dnega manipuliranja, ki je vseprisoten pri dr\u017eavnih proslavah ali ob gradnji spomenikov in velikih infrastruktur.<\/p>\n
\nV kolikor prvi dve sliki predstavljata infrastrukturne objekte z balkanske poti, se na zadnji sliki sre\u010damo s podobami iz ciljnih destinacij severne Evrope. Intersection<\/em> prikazuje strukture, ki se do neprepoznavnosti prepletajo in jih ne moremo razlo\u010diti. Rastri pravokotnikov in heksagonov tvorijo neke vrste ustroj, ki definira objekte v brezprostorju. Umetni\u010dina natan\u010dna in realisti\u010dna upodobitev objektov vseeno vodi k temu, da prepoznamo dvi\u017eni Milenijski most iz angle\u0161kega mesta Gateshead. Ta tehnolo\u0161ko napredna infrastruktura je kmalu postala ena znamenitej\u0161ih to\u010dk mesteca na severovzhodu Anglije in je celo upodobljena na kovancu za en funt. Objekti v na\u0161i okolici namre\u010d hitro postanejo del na\u0161e identitete in simbolne podobe postanejo dokaz o uspehu dolo\u010denega prostora. Suzana Brborovi\u0107 prek “balkanske poti” in “razglednic s severa” posku\u0161a problematizirati pot do uspeha in ru\u0161i ob\u010de razumevanje mostu kot elementa povezovanja in “intersekcije”.<\/p>\n
\n
\nTia \u010ci\u010dek<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14415,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,50,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14414"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14414"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14414\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14689,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14414\/revisions\/14689"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14415"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14414"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14414"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14414"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}