{"id":14558,"date":"2019-07-11T10:49:41","date_gmt":"2019-07-11T08:49:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=14558"},"modified":"2019-07-29T19:18:11","modified_gmt":"2019-07-29T17:18:11","slug":"totalna-analiza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/14558","title":{"rendered":"Totalna analiza"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | \u0160ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje | Analiza umetni\u0161kih del<\/p>\n

\n

I<\/h3>\n

Pri\u010dujo\u010di tekst je refleksija, poskus dolo\u010ditve sodobnega na primeru dveh slikarskih praks.<\/p>\n

Slike, razstavljene na razstavi \u010cas brez nedol\u017enosti. Novej\u0161e slikarstvo v Sloveniji <\/em>v Moderni Galeriji v Ljubljani od 31. januarja do 31. marca 2019, slu\u017eijo kot material za premislek \u0161ir\u0161ih konceptov dana\u0161njosti ter preizpra\u0161ujejo slikarstvo kot medij sodobnosti.<\/p>\n

Avtorja, ki ju obravnavam, sta Uro\u0161 Weinberger in Katja Felle. Njuni praksi se konceptualno povezujeta in ju smatram za najbolj sodobni med vsemi predstavljenimi praksami na pri\u010dujo\u010di razstavi. To pa zlasti zaradi citatnosti tehnolo\u0161ko odprtih gledi\u0161\u010d na dandana\u0161njost in vsebinskosti, ki je pre\u017eeta z realizmom na\u0161ega \u010dasa: nelagodje, motnja, nadzor, paranoja, mno\u017ei\u010dna nervoza, kaos.<\/p>\n

Refleksije se lotevam na druga\u010den, izzivalen in eksperimentalen na\u010din.<\/p>\n

<\/h3>\n

II<\/h3>\n

Vstop v realizem sodobnega \u010dasa se dogaja v razpoki. V prekinitvi uniformirane resni\u010dnosti, ki nas zavaja s svojo polo\u0161\u010denostjo in hlinjenjem popolnosti. Resni\u010dnost, ki jo \u017eivimo, je vse prej kot lepa, mirna in jasna. La\u017ei, pretenzije, navideznost \u2013 to so orodja mno\u017ei\u010dnih medijev in politi\u010dnih struktur, v katere smo vpeti. Oblikovanje mnenj se odvija na bojnem polju perspektiv in pristranskosti. Le redki in redkokdaj izgradnji lastne pozicije do sveta in njegovih pojavov namenijo dovolj\u0161no pozornost, da dejansko razumejo in pod lastnimi pogoji interpretirajo svet.
\nRazpoka.
\nVzemimo jo kot prilo\u017enost, kot zmo\u017enost vstopa v globine povr\u0161ja. Kot material, ki nam omogo\u010da kontemplacijo ter pelje na pot razumevanja resni\u010dnosti.
\nRealizem, mimezis ob\u010dutja.
\nNelagodje, anksioznost, ki ju \u010dutimo. Nervoza.
\nIzpadanje iz \u010dasa, s katerim naj bi bili sinhronizirani, usklajeni. Nezmo\u017enost artikulacije lastne nepripadnosti, saj je postala tako vsakdanja in skorajda nujna. Ne borimo se ve\u010d za svoj \u010das, nismo njegovi uporabniki. \u010cas uporablja nas, \u010dlove\u0161tvo; ljudje smo sredstvo, delovna sila.
\nRazumeti strukture, v katerih se nahajamo in njihovo mo\u010d, ki jo izvr\u0161ujejo nad nami.
\nNekako slutimo bistvo razpoke, pogledati vanjo pa terja po\u017ertvovalnost in odlo\u010ditev. Ni\u010d ne bo enako, enkrat, ko zares ugledamo.
\nPri postopku razumevanja ne smemo pri\u010dakovati jasnosti in transparentnosti. Motrenje razpoke poteka druga\u010de.<\/p>\n

<\/h3>\n

III<\/h3>\n
\"\"
Uro\u0161 Weinberger, Air One Ground Zero<\/em>, 2018, olje na platnu. Vir: spletna stran Moderne galerije<\/figcaption><\/figure>\n

Preperela barvna slepota. Vid se mi je skvaril v urah pogleda uperjenega v RGB diode ekrana, ki mi ponujajo sekundarno plast resni\u010dnosti, ki se posku\u0161a preriniti v ospredje, zapeljuje me. Le redkokdaj se ji lahko izognem, postala je integralni del vsakdana. Slepota je le posledica, odmev, cena, ki jo pla\u010dam, da lahko sodelujem v obogateni (augmented)<\/em> resni\u010dnosti, da sem lahko na teko\u010dem z mojim globaliziranim mehur\u010dkom informacij in ljudi. Deluje potujitveno in v meni spro\u017ea nenavaden dvojni u\u010dinek bli\u017eine in oddaljenosti hkrati.<\/p>\n

\"\"
Uro\u0161 Weinberger, Eye In The Sky<\/em>, 2019, olje na platnu<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Prisotnost.<\/p>\n

Zasli\u0161im brnenje v zraku. Telo se mi zakr\u010di. To niso \u017eu\u017eelke, to je alegorija (ne)varnosti. Droni, veliko njih. Tehnologija, ki se je iz rabe v vojski preselila v otro\u0161ke roke. Nelagodje. Pi\u010di me dejstvo, da ne vem, kdo me nadzoruje, kdo upravlja z mano, z nami. \u010cutim srbe\u010dico, ko razmi\u0161ljam o mno\u017ei\u010dni ignoranci. Ne razumem, zakaj moja ob\u010dutja niso kolektivna izku\u0161nja. Preganjavica.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"
Uro\u0161 Weinberger, Tsunami, 2018, olje na platnu<\/figcaption><\/figure>\n

Val, ki nas bo pogubil, se nam pribli\u017euje. Ve\u010dina ga ne opazi. Druge gro\u017enja paralizira. Je kdo na begu? \u017delim si, da bi lahko prekinila neizbe\u017eno sosledje dogodkov. Obrnila perspektivo.<\/p>\n

\"\"\u00a0…<\/p>\n

Uro\u0161 Weinberger nas v svoji seriji slik na pri\u010dujo\u010di razstavi, opominja na resni\u010dnost obstoja razpoke. Njegova dela nam omogo\u010dajo, da se zavemo lastne nestabilne pozicije premi\u0161ljevalcev sveta. Opomni nas, da navideznost, ignoranca, apatija in brezskrbnost prebivajo v vsakdanjiku, a da hkrati nad nami vedno pre\u017ei neka nevarnost \u2013 oko, ki nas gleda; val, ki nas bo pogoltnil.
\nSmo dovolj pogumni, da bi razumeli njegove slike? Da bi ugledali onstran podobe, da bi sprejeli razpoko, ki nam jo umetnik ponuja, jo vzeli za svojo in temeljito premislili svojo lastno pozicijo razumevanja?<\/p>\n

IV<\/h3>\n

Navodilo za branje, propozicija: sliko se gleda, poslu\u0161a <\/em>(zvo\u010dni posnetek)<\/em><\/a> in bere hkrati.<\/em><\/p>\n

\"\"
Katja Felle, \u0161t. 14<\/em>, 2017, akril na platnu<\/figcaption><\/figure>\n

V lastni fragmentiranosti ne najdem \u010dasa, da bi razumela vse podobe, ki me obdajajo.
\nSem le be\u017ena misel, ki je neizsledljiva.
\nIzgubljena povezava med tistim, kar je bilo prej in med tem, kaj bo potem.
\nPlasti razli\u010dnih vsebin, katerih vir je skrit nekje v mojem vizualnem spominu.
\nV\u010dasih me pusti na cedilu.
\nKo posku\u0161am razumeti, pa ne razumem.<\/p>\n

Tudi \u010das se je zaustavil od vsega hitenja.
\nIztiril je iz tira mojega dojemanja.
\nVse mi je tako znano, a hkrati ne morem skonstruirati celote, resni\u010dnosti.
\nKonstantna evforija in \u0161ok,
\nki pride s ti\u0161ino in mirovanjem.<\/p>\n

Momentalno \u2013 zajetje trenutka,
\nki mi omogo\u010da, da se prenasi\u010denost odpo\u010dije.
\nVem, da ta trenutek mine.
\nKo vr\u017ee ven varovalko, ne obti\u010dimo ve\u010d pasivno v temi.
\nV\u010dasih je bilo druga\u010de.<\/p>\n

Troubleshooting<\/em> \u2013 optimizacija brez prestanka, napredek, nova, druga\u010dna podoba.
\nRaztreti \u017eelim plasti iluzornosti in pogledati v bistvo trenutka.
\nV bistvu \u2013 v bistvo \u010dasa. Propozicije \u010dasa.
\nPosku\u0161a me pretentati s svojo barvitostjo, ampak mu ne pustim.
\nPosku\u0161a me zapeljati, se razdajati.
\nIme je le ime.
\nVidim preko podobe trenutka, v njegovo trajanje.
\nV njegovo milino.
\n\u010cas obstaja, ko mu ne pustimo.
\n\u010cas obstaja, ko ga ne \u017eenemo naprej.
\n\u010cas obstaja, ko ga opazimo
\nali pa ko se zdi, da \u010dasa sploh ni.<\/p>\n

Kako bi bilo, \u010de se ne bi odzvali na izpad varovalke, obsedeli v temi in jo u\u017eili.
\nZmanj\u0161ali frekven\u010dnost na\u0161ih odzivov, ne glede na frekven\u010dnost, pogostost impulzov, ki nas prisilijo k odzivanju.
\nOb\u010dutiti vso to polnost, se od nje oddaljiti,
\njo \u0161e vedno razumeti.<\/p>\n

Odlo\u010ditev: takoj se spustiti v troubleshooting.
\nTo kill! To kill! The unresponsiveness.
\nUbiti! Ubiti svojo lastno neodzivnost, kon\u010dati proces.
\nSe odlo\u010diti, da se bo takoj nekaj spremenilo, zaradi tega ker \u010dasa pa\u010d \u2013 nimamo \u010dasa ob\u010dutiti.<\/p>\n

In drugo?<\/p>\n

Po\u010dakati. Po\u010dakati, da se \u010das sam izte\u010de, da odziv iz njega izide, ko se to pa\u010d zgodi. Ko se proces odvije, kakor se je moral odviti.<\/p>\n

V<\/h3>\n

Vzpostavitev dialoga.
\nDopustiti, da se med gledalcem in sliko zgodi komunikacija. Mnogokrat umetnost gledamo, vidimo jo le redko. \u0160ele, ko se gledalec zave, da je bistvo motrenja slikarstva ravno do\u017eivetje, slika postane \u017eiva. \u0160ele s tem, ko nas slika za\u010dne spra\u0161evati in ko jo mi spra\u0161ujemo, se lahko odpre mo\u017enost uvida v njeno bistvo. Kaj nam ho\u010de povedati brez besed, ki jih ne premore?<\/p>\n

Kritika povr\u0161inskosti povr\u0161ine.
\nLikovno-teoretski diskurz daje vse preve\u010d pomena vizualnim zna\u010dilnostim slikarstva, ne dotakne pa se njegovega bistva. Zakaj brati, \u010de bi lahko motrili?<\/p>\n

Senzori\u010dno branje.
\nZmo\u017enost do\u017eivetja slike, subjektivna interpretacija. Slika, \u010detudi je tehni\u010dno bogata in dovr\u0161ena, ne pomeni ni\u010d, \u010de se nas ne dotakne na senzori\u010dni ravni. \u0160ele z do\u017eivljajem se nam odkriva pomen.<\/p>\n

Slika je kot zip-file<\/em>, vidimo le njeno povr\u0161ino \u0336 dokler v sebi ne razvijemo orodij, ki nam omogo\u010dijo, da jo \u201codzipamo\u201d in odkrijemo, kaj se skriva v njeni notranjosti.<\/p>\n

Poziv k senzibilizaciji.
\nMotrenje umetnosti, ne glede na njen medij, zahteva senzibilnost, \u010das in fokus. Zreti v o\u010di eni od mo\u017enih verzij resni\u010dnosti, njenemu del\u010dku, ji pustiti, da nas privede do svojega bistva.<\/p>\n

Na\u010dinov interpretacij je ne\u0161teto, pri\u010da ste bili moji.
\nPozivam vas, da svojo lastno razkrijete v sebi.<\/p>\n

Tisa Ne\u017ea Herlec<\/em><\/p>\n

\n

Besedilo je del sklopa analiz umetni\u0161kih del<\/a>, ki so nastale pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Avtorice besedil so analizirale dela na razstavi \u010cas brez nedol\u017enosti. Novej\u0161e slikarstvo v Sloveniji<\/a>,<\/em> Moderna galerija, 31. 1.\u201331. 3. 2019.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Analiza umetni\u0161kih del Uro\u0161a Weinbergerja in Katje Felle
\nTisa Ne\u017ea Herlec<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14573,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,50,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14558"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14558"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14558\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14726,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14558\/revisions\/14726"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14573"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}