![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/Galerija-Kapelica_Sviloprejke-4-730x548.jpg\")
<\/p>\n
Na razstavi Projekt: Sviloprejka<\/em> v Galeriji Kapelica je bilo predstavljeno raziskovalno delo kitajske umetnice Vivian Xu. Umetnica je posku\u0161ala postopoma oblikovati hibridno bio-napravo, kiberneti\u010dni stroj za sviloprejke. Cilj naprave je bil dvo- ali tridimenzionalni svileni produkt, ki bi ga dosegli s tehnolo\u0161ko koordinacijo in umetnim spodbujanjem zapredanja sviloprejk.<\/p>\n Majhna puhasta gosenica. Velika gosenica. Gosenica, ki izlo\u010di teko\u010dino. Kokon. Ve\u0161\u010da.<\/p>\n Gojenje sviloprejk je tradicionalna panoga, ki so jo za\u010deli izvajati \u017ee v \u010dasu stare kitajske civilizacije. Za pridelavo svile so morali gojiti na tiso\u010de gosenic in potrpe\u017eljivo skrbeti za njihov razvoj. Ena od sodobnej\u0161ih svilogojk je bila mati kitajske umetnice Vivian Xu. Slednja se spominja, kako so skupaj s sviloprejkami pre\u017eivljali svoj vsakdan. Imela jih je za doma\u010de ljubljen\u010dke in se z njimi igrala. Tako se je imela prilo\u017enost pobli\u017eje spoznati s temi \u017eu\u017eelkami, \u0161tudirati njihovo sporazumevanje, bioritem in obna\u0161anje v okolju.<\/p>\n Umetni\u010din projekt je \u0161e vedno v procesu raziskave, zato so bili na razstavi predstavljeni le deli, ki jih je umetnica \u017ee izvedla in dobila nove rezultate. Na lesenem omizju so bili razstavljeni na\u010drti in stroji, s katerimi je umetnica raziskovala sviloprejke. Omizje samo je bilo domiselno oblikovano v elipso, saj je tako spominjalo na obliko zapredka kokona. Obiskovalec je tako lahko vstopil med mize in si ogledal posamezne faze raziskave. Vsaka miza je predstavljala sklop razvoja umetni\u010dine ideje.<\/p>\n Vivian Xu je za izhodi\u0161\u010de prvega bio-stroja vzela \u017ee znano obliko stroja \u2013 statve, na katerih so na Kitajskem \u017ee leta 3000 pr. n. \u0161t. gojili sviloprejke. Nato je razmi\u0161ljala, kako sploh proizvajajo svilo v tak\u0161nem okolju in stroj preoblikovala v bio-stroj. Na statve je polo\u017eila elektrode in prevodno maso ter nanjo postavila sviloprejke. Stroj je tako bral njihovo premikanje in na\u010din, kako so same sebe stimulirale za premikanje po tak\u0161ni povr\u0161ini. Iz tega je umetnica lahko razbrala, kak\u0161ne prostorske zaznave imajo sviloprejke ter kako se orientirajo z dol\u017eino telesa in gibanjem v prostoru. Iz tega se poraja vpra\u0161anje, kako bi lahko \u010dlovek unov\u010dil to gibanje v arhitekturnem smislu, kako bi lahko tak\u0161ne produkte predstavil v prostoru. Izkazalo se je, da oblika statev ni bila najbolj\u0161a, saj so se sviloprejke lahko orientirale po robovih in niso imele dovolj stimulacije. Prav tako je bilo potrebno elektrode \u010distiti in ohranjati z vodo, kar je za sviloprejke smrtno nevarno. Kot produkt bi si umetnica \u017eelela nekak\u0161no tekstilijo, ki bi jo nato lahko potencialno sestavili v arhitekturne celote.<\/p>\n Drugo delo izhaja iz arhitekturnega pogleda na kokon. \u010cesa vse se lahko arhitekt nau\u010di od sviloprejke \u2013 od na\u010dina gradnje kokona, oblike in kompleksnosti gradnje tak\u0161ne oblike brez kotov. Gosenice je postavila v bio-stroj, ki ga je ro\u010dno obra\u010dala in jih s tem gravitacijsko zmedla. Ni jih \u017eelela nadzirati, ampak spodbuditi njihovo delovanje. Konstantno vrtenje, mehansko obra\u010danje modulov je omogo\u010dalo umetnici razumeti, kako v novih pogojih gosenice pletejo in ustvarjajo. Vseeno pa je bilo pri tem stroju \u0161e vedno preve\u010d \u010dlovekovega poseganja v sam proces, zato je umetnica naredila na\u010drt za nov bio-stroj.<\/p>\n Kot zadnji je predstavljen prototip bio-stroja s komoro, v kateri bi sviloprejke lebdele. Ker je izdelan prvi prototip, komora \u0161e ne lebdi. Postavljena je na elektromagnetno polje, na katerem se vrti v vse smeri. Tak\u0161en stroj bi omogo\u010dal opazovanje ustvarjalnega procesa sviloprejk v lebde\u010di komori, ki jo obra\u010da sila gravitacije in ne \u010dlovek. Ena od idej naj bi bila tudi, da bi sviloprejke poslali v vesolje, v brezte\u017enostni prostor, kjer bi lahko opazovali njihovo delo v povsem novih pogojih.<\/p>\n Razstava Projekt: Sviloprejka<\/em> obiskovalcu ponudi sre\u010danje z razli\u010dni konceptualnimi, umetni\u0161kimi in znanstvenimi pristopi ter idejami, ki izhajajo iz delovanja sviloprejk. \u010ceprav so to majhna bitja, so izjemno iznajdljiva. Prilagoditi se znajo novemu okolju in kompleksno graditi svoje kokone. V pogovoru s sodelavko galerije smo odprli tudi vpra\u0161anje o gojenju sviloprejk v Sloveniji. Marsikdo ne ve, da obstajajo slovenski svilogojniki, ki imajo dovolj surovin (murvine veje) in dobre pogoje za razvoj tak\u0161ne panoge.<\/p>\n Kljub nazornemu prikazu vseh bio-strojev, na\u010drtov in grafik obiskovalca najverjetneje najbolj navdu\u0161ijo sviloprejke. Na razstavi si je bilo namre\u010d mogo\u010de v \u017eivo ogledati in se dotakniti malih puhastih gosenic, ki so pridno raziskovale in pletle na enem delu omizja. Mo\u017enost opazovanja in osebne interakcije z glavnim predmetom raziskave lahko pusti na obiskovalca velik vtis. Tak\u0161en pristop razstavljanje \u017eivih bitij, ki so del raziskovalnega projekta, na razstavah ne sre\u010damo pogosto, zato je bil ta projekt \u0161e toliko zanimivej\u0161i.<\/p>\n Sviloprejke so umetni\u010din prvi del raziskav insektov, ki jih izvaja v sklopu triologije z naslovom Triologija \u017eu\u017eelk<\/em>. Raziskave bo izvajala \u0161e na mravljah in \u010debelah. Umetnico zanima predvsem vedenje dolo\u010dene skupine \u017eu\u017eelk, njihovo delovanje in produktivni potencial. Vse to posku\u0161a zdru\u017eiti s tehnolo\u0161kimi sistemi, bio-stroji, ki zmotijo njihovo naravno delovanje in jih spravijo v nekak\u0161no novo ustvarjalno okolje. Vivian Xu je z razstavo pokazala velik potencial za nadaljnji razvoj projekta in od nje ne pri\u010dakujemo ni\u010d drugega kot nove, izvirne pristope pri preu\u010devanju drugih skupin \u017eu\u017eelk.<\/p>\n