{"id":15864,"date":"2021-11-29T21:24:08","date_gmt":"2021-11-29T19:24:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=15864"},"modified":"2022-01-26T13:20:36","modified_gmt":"2022-01-26T11:20:36","slug":"seminar-ob-koncu-sveta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/15864","title":{"rendered":"Seminar ob koncu sveta"},"content":{"rendered":"<p>Svet umetnosti | Leto 18<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Spletna predavanja<br \/>\nPonedeljek in torek, 6. in 7. december 2021, 19.00<\/strong><\/p>\n<hr \/>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-large wp-image-15865\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/seminar-web-770x530-1-730x502.png\" alt=\"\" width=\"730\" height=\"502\" srcset=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/seminar-web-770x530-1-730x502.png 730w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/seminar-web-770x530-1-338x233.png 338w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/seminar-web-770x530-1-768x529.png 768w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/seminar-web-770x530-1-1536x1057.png 1536w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/seminar-web-770x530-1.png 1540w\" sizes=\"(max-width: 730px) 100vw, 730px\" \/><\/p>\n<p>Trditve o &#8220;koncu zgodovine&#8221;, ki se pojavljajo \u017ee kar nekaj \u010dasa, so v sedanji krizi dobile druga\u010den, grenak zagon. Nemir in kaos, ki sta v na\u0161e \u017eivljenje vstopila pred skoraj dvema letoma, sta povzro\u010dila nered in dezorientacijo v na\u0161em do\u017eivljanju prostora in \u010dasa. Vendar pa prelomi, ki so jih povzro\u010dili nedavni dogodki, izvirajo iz razpok, ki so bile tu \u017ee davno prej, in na specifi\u010den na\u010din odzvanjajo v na\u0161em postjugoslovanskem kulturnem prostoru. Po eni strani smo obkro\u017eeni s plodovi preteklih fantazij, ki \u0161e naprej &#8220;preganjajo&#8221; postjugoslovanski kontekst, po drugi pa na\u0161 vsakdan krojijo global(izira)ni u\u010dinki digitalnih tehnologij, ki na lastne na\u010dine dislocirajo \u010das in prostor.<\/p>\n<p>Kot izhodi\u0161\u010de programa slu\u017ei pojem <em>hauntology<\/em>, ki povzema izku\u0161njo neurejenega \u010dasa (in prostora). Dva tematska sklopa pa sta posve\u010dena na\u010dinom, kako se duhovi preteklosti prepletajo s sedanjostjo, ter srhljivi dinamiki tehnologije, ki se uporablja kot sredstvo spremljanja in nadzora. Seminar zdru\u017euje poglede mlaj\u0161e generacije raziskovalk_cev in aktivistk_ov, ki se spopadajo z razli\u010dnimi paradoksi, ki jih na plano pripeljejo prelomi v na\u0161em skupnem prostoru-\u010dasu. Njihova raziskovanja pokrivajo \u0161irok nabor pojavov, ki &#8220;preganjajo&#8221; na\u0161 tukaj in zdaj \u2013 od nenavadnih prese\u010di\u0161\u010d preteklosti in sedanjosti v kulturnih praksah &#8220;temnega turizma&#8221; in jugoslovanskega temnega vala, stra\u0161ljivih na\u010dinov, kako so digitalne tehnologije preteklosti oblikovale na\u0161o sedanjost, do izzivov, ki jih dana\u0161nji vseprisotni tehnolo\u0161ki solucionizem prina\u0161a v na\u0161o medijsko sfero.<\/p>\n<p>Program je razdeljen na dva tematska bloka, ki sta posve\u010dena politikam predstavljanja preteklosti in problemom, ki jih prina\u0161ajo tehnologije nadzora. Prvi blok je posve\u010den politikam reprezentacij socialisti\u010dne preteklosti in kompleksnim na\u010dinom, kako so te prisotne v sedanjosti, drugi blok pa se ukvarja z uporabo tehnologije v dru\u017ebi nadzora ter njeno preteklostjo in sedanjostjo.<\/p>\n<p>Seminar bo potekal v angle\u0161kem jeziku na platformi Zoom. Vabimo vas, da se prijavite na: <a href=\"mailto:info@scca-ljubljana.si\">info@scca-ljubljana.si<\/a>. Udele\u017eba je brezpla\u010dna.<\/p>\n<hr \/>\n<p><b>PROGRAM<\/b><\/p>\n<p><strong>Ponedeljek, 6. december 2021<\/strong><\/p>\n<p>19.00\u201320.00: Petar Odak: <i>Preganjani\/stra\u0161ljivi predmeti upanja in bojazni<\/i><br \/>\n20.00\u201321.00: Vladislav Beronja:<i>Ljubezen je hladnej\u0161a od smrti: Antiutopije jugoslovanskega temnega vala<\/i><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The End of the World Seminar: Ghosts of the Past\" src=\"https:\/\/player.vimeo.com\/video\/661187414?h=af331c323b&amp;dnt=1&amp;app_id=122963\" width=\"730\" height=\"411\" frameborder=\"0\" allow=\"autoplay; fullscreen; picture-in-picture\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Torek, 7. december 2021<\/strong><\/p>\n<p>19.00\u201320.00: Nika Mahni\u010d: <i>Sedimenti v ma\u0161ineriji za prihodnost<\/i><br \/>\n20.00\u201321.00: Domen Savi\u010d: <i>Skozi oko zasledovalca \u2013 medijski diskurz dru\u017ebe nadzora<\/i><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The End of the World Seminar: Chilling dynamics of surveillance technology\" src=\"https:\/\/player.vimeo.com\/video\/665640128?h=04bad20764&amp;dnt=1&amp;app_id=122963\" width=\"730\" height=\"411\" frameborder=\"0\" allow=\"autoplay; fullscreen; picture-in-picture\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<hr \/>\n<p><b>Petar Odak: <i>Preganjani\/stra\u0161ljivi predmeti upanja in bojazni<\/i><\/b><\/p>\n<p>Predavanje se ukvarja s vsakdanjimi predmeti, ki so nam kot na\u010din za afektivno do\u017eivljanje socialisti\u010dne preteklosti na voljo v potopitvenih muzejih, kjer se sre\u010damo z zgodovino, ki nagovarja na\u0161a telesa kot ve\u010d\u010dutne sisteme, izkustvu pa manjka zgodovinska kontekstualizacija, zna\u010dilna za bolj tradicionalne muzeje. Predavatelj bo te kuratorske prakse postavil v kontekst tako imenovane nove muzeologije (ki je tudi sama del afektivnega kapitalizma), pa tudi v nedavni materialni obrat v humanistiki, da bi pojasnil afektivno mo\u010d, ki jo imajo ti predmeti nad nami. V drugem delu predavanja bo posku\u0161al orisati postsocialisti\u010dni afektivni kompleks in pokazati, da ti zgodovinsko dekontekstualizirani objekti generirajo dolo\u010den afektivni spekter, ki preganja postsocialisti\u010dni \u010das in prostor ter artikulira ambivalentnost nostalgije (kot spoja upanja in bojazni), kar je morda edini mo\u017eni na\u010din za povezavo nasprotujo\u010dih si ob\u010dutij do nedavne preteklosti in s tem do socializma kot ideje.<\/p>\n<p><b>Petar Odak<\/b> je doktorski kandidat \u0161tudij spola na Srednjeevropski univerzi in Univerzi v Utrechtu. Trenutno dela na projektu, ki raziskuje <i>Afektivne ambivalence socialisti\u010dnih zapu\u0161\u010din v kontekstu izkustvene ekonomije<\/i> z osredoto\u010danjem na prakse ponovnih uprizoritev zgodovine v \u017eivo, izku\u0161nje virtualne resni\u010dnosti in potopitvene muzeje. Pri svojem delu uporablja teorije in koncepte, ki izvirajo iz \u0161tudij spola (teorija afektov in kvir \u010dasovnosti, \u0161tudije utele\u0161enja in performansa, feministi\u010dna psihoanaliza), s katerimi analizira \u0161ir\u0161e dru\u017ebene pojave. Trenutno kot raziskovalec gostuje na In\u0161titutu za gledali\u0161ke \u0161tudije na univerzi Freie Universit\u00e4t Berlin.<\/p>\n<hr \/>\n<p><b>Vladislav Beronja: <i>\u201cLjubezen je hladnej\u0161a od smrti\u201d: Antiutopije jugoslovanskega temnega vala<\/i><\/b><\/p>\n<p>Pozni socializem v Jugoslaviji je bil obdobje globoke politi\u010dne, ideolo\u0161ke in gospodarske krize, ki se je za\u010dela s smrtjo Josipa Broza Tita leta 1980 in je svoj vi\u0161ek dosegla z nasilnim razpadom komunisti\u010dne federacije leta 1991. Osemdeseta leta 20. stoletja pa so bila hkrati zaznamovana z vzponom jugoslovanskih punkovskih in postpunkovskih mladinskih subkultur, ki so v ospredje postavile odtujenost od pozne industrijske dru\u017ebe z zdru\u017eevanjem rock and roll glasbe z estetiko negacije in \u0161oka, vezane na histori\u010dna in neoavantgardna gibanja. Predavatelj se bo z navezavo na jugoslovanski &#8220;temni&#8221; in &#8220;hladni val&#8221; iz sredine in poznih osemdesetih let posku\u0161al pokazati, kako je postpunk gibanje uveljavilo radikalno kritiko &#8220;reproduktivne prihodnosti&#8221; (Edelman, Filipovi\u0107), vgrajeno v utopi\u010dne temelje jugoslovanskega socialisti\u010dnega projekta. Zagovarja tezo, da bi morali na nekatere vrste jugoslovanskega postpunka gledati kot na primer paradigme \u00bbqueer pred gay\u00ab, ki je izzivala heteronormativno matrico jugoslovanske dr\u017eave z vztrajanjem pri antisocialnosti in antiutopi\u010dnosti ter usmerjanju nagona smrti v slu\u017ebi na\u010dela kvir u\u017eitka. Predavanje se spra\u0161uje, ali lahko tak\u0161na anti-relacijska estetika in etika prihodnosti ponudi \u0161e kaj, razen absolutne negacije. Predstavitvi bo sledila kratka vaja, v kateri si bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke s pomo\u010djo postpunkovskega arhiva posku\u0161ale predstavljati alternativne na\u010dine dru\u017ebenosti in prihodnosti v \u00bbpraznini\u00ab, ki jo je zaobjel jugoslovanski temni val.<\/p>\n<p><b>Vladislav Beronja<\/b> je docent za slavistiko in evrazijske \u0161tudije na Univerzi v Teksasu v Austinu. Na Univerzi Michigan v Ann Arborju je doktoriral iz slovanskih jezikov in knji\u017eevnosti. Njegovi akademski interesi zajemajo jugoslovansko in postjugoslovansko popularno in literarno kulturo, \u0161tudije spomina in travme, teorijo afektov in kvir teorijo. Redno objavlja raznovrstne \u010dlanke, recenzije knjig in prevode, bil je tudi sourednik zbornika <i>Post-jugoslovanska ozvezdja: arhiv, spomin in travma v bosanski, hrva\u0161ki in srbski knji\u017eevnosti in kulturi <\/i>(2016).<\/p>\n<hr \/>\n<p><b>Nika Mahni\u010d: <i>Sedimenti v ma\u0161ineriji za prihodnost<\/i><\/b><\/p>\n<p>Predavanje bo preiskovalo bolj ali manj digitalne tehnologije preteklosti in na\u010dine, na katere njihove usedline \u0161e naprej \u017eivijo v tehnologijah sedanjosti in v napravah za prihodnost. Primeri, kot je avtomatizacija popisa prebivalstva v ZDA, bodo pokazali trdovratnost podedovanih tehnologij in njihove (ne)demokrati\u010dne danosti. Preglednice smrtnosti, ki so nastale ob epidemiji v 17. stoletju, so spremenile zastavitev politi\u010dnih subjektov; kaj se lahko iz zgodovine nau\u010dimo o sedanjosti in kako nam obdobje ne tako novega koronavirusa omogo\u010da \u0161pekuliranje o grozljivih izidih preteklih prihodnosti? Kako bele\u017eenje bri\u0161e in kak\u0161no nasilje posledi\u010dno povzro\u010da? Nika bo govoril_a o na\u010dinih, na katere so tehnolo\u0161ke odlo\u010ditve omejevale oziroma omejujejo prihodnje politi\u010dne zahteve, pravice in pravi\u010dnost.<\/p>\n<p><b>Nika Mahni\u010d<\/b> je doktorski_a kandidat_ka s podro\u010dja politologije na Univerzi Queen Mary v Londonu s \u0161tipendijo Umetnostno-humanisti\u010dnega raziskovalnega sveta (LAHP). Osredoto\u010da se na privatna analiti\u010dna orodja v javni upravi Zdru\u017eenega kraljestva in na njihov vpliv na javne politike. Na King&#8217;s College v Londonu sodeluje pri predmetih Dr\u017eavljanske in politi\u010dne pravice ter Dru\u017ebena pravi\u010dnost in javne politike. Nika je del uredni\u0161kega odbora <i>Journal of Future Robot Life<\/i> in znanstvenega odbora in\u0161tituta Danes je nov dan. Pi\u0161e tudi neakademska besedila in ple\u0161e flamenko.<\/p>\n<hr \/>\n<p><b>Domen Savi\u010d: <i>Skozi oko opazovalca \u2013 medijski diskurz dru\u017ebe nadzora<\/i><\/b><\/p>\n<p>Ko obravnava vpra\u0161anja dru\u017ebe nadzora, se mora novinar_ka pogosto odlo\u010diti, kateri del problematike \u017eeli nasloviti. Je bolj zaskrbljen_a zaradi industrije tehnolo\u0161kega solucionizma, se \u017eeli osredoto\u010diti na vlogo kon\u010dnega uporabnika ali na politi\u010den problem regulatorja? Zdi se, da so \u017evi\u017ega\u0161ki \u0161kandali le vrh ledene gore, ki skriva ve\u010d nere\u0161enih vpra\u0161anj, od neu\u010dinkovite regulacije, politi\u010dne korupcije, premo\u010di tehni\u010dnih re\u0161itev in produktov ter veliko ve\u010d. Novinarji_ke se tako pogosto spopadajo z oblikovanjem poudarkov javne razprave, v kateri pa umanjkajo prej omenjena specifi\u010dna vpra\u0161anja, povezana z dru\u017ebo nadzora. Vseprisotna industrija tehnolo\u0161kega solucionizma predstavlja izziv javnega diskurza in osredoto\u010danje na prej omenjene teme, kar medije posledi\u010dno ovira pri pokrivanju vpra\u0161anj dru\u017ebe nadzora, ki presegajo potro\u0161ni\u0161ki pogled na digitalno ekonomijo. Kako usmeriti razpravo, katere probleme poudariti in katere prezreti ter kako pri poro\u010danju o \u0161kandalih izstopiti iz ekonomije medijskega \u0161oka?<\/p>\n<p><b>Domen Savi\u010d<\/b> je direktor zavoda Dr\u017eavljan D. V vlogi direktorja nevladne organizacije si prizadeva za razvoj dolgoro\u010dnih projektov, povezanih z digitalnimi pravicami, komunikacijsko zasebnostjo in digitalno varnostjo, regulacijo medijev in aktivnim dr\u017eavljanstvom.<\/p>\n<hr \/>\n<p><em>Seminar ob koncu sveta<\/em> organizirata Kurziv \u2013 Platforma za medije, kulturo in dru\u017ebo ter SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Human Rights Film Festival iz Zagreba. Seminar je del programa Novinarske \u0161ole Kulturpunkt in \u0161ole Svet umetnosti, odprt pa je tudi za \u0161ir\u0161o javnost.<\/p>\n<p>Program podpirata: Mestna ob\u010dina Ljubljana \u2013 Oddelek za kulturo in sklad Kultura nova.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13694\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/sccaslo-logo.png\" alt=\"\" width=\"161\" height=\"22\" srcset=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/sccaslo-logo.png 643w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/sccaslo-logo-338x46.png 338w\" sizes=\"(max-width: 161px) 100vw, 161px\" \/>\u00a0 \u00a0 \u00a0 <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-9131\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/SU-logo.png\" alt=\"\" width=\"48\" height=\"48\" srcset=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/SU-logo.png 600w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/SU-logo-150x150.png 150w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/SU-logo-300x300.png 300w\" sizes=\"(max-width: 48px) 100vw, 48px\" \/> \u00a0 <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-7326\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/kulturpunkt.gif\" alt=\"\" width=\"138\" height=\"25\" \/>\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-10306\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2017\/01\/mol-logo.jpg\" alt=\"\" width=\"85\" height=\"33\" srcset=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2017\/01\/mol-logo.jpg 308w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2017\/01\/mol-logo-300x117.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 85px) 100vw, 85px\" \/> \u00a0 \u00a0\u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13950\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/zaklada-kultura-nova-338x150.jpg\" alt=\"\" width=\"68\" height=\"30\" srcset=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/zaklada-kultura-nova-338x150.jpg 338w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/zaklada-kultura-nova.jpg 768w, https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/zaklada-kultura-nova-730x324.jpg 730w\" sizes=\"(max-width: 68px) 100vw, 68px\" \/><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Spletna predavanja<br \/>\nPonedeljek in torek, 6. in 7. 12. 2021, ob 19.00<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":15865,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[44,51,7,43],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15864"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15864"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15864\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15943,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15864\/revisions\/15943"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15865"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15864"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15864"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15864"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}