{"id":15960,"date":"2022-05-05T11:42:03","date_gmt":"2022-05-05T09:42:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=15960"},"modified":"2022-05-27T12:50:39","modified_gmt":"2022-05-27T10:50:39","slug":"info-point","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/15960","title":{"rendered":"Info Point"},"content":{"rendered":"

Kon\u010dna razstava 18. generacije \u0161ole za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje Svet umetnosti, 2021\/2022<\/p>\n

\n

13. 5.\u20138. 6. 2022<\/strong>
\nGalerija \u0160kuc, Stari trg 21, Ljubljana<\/p>\n

Umetniki in umetnica: Lene Lek\u0161e, Danilo Milovanovi\u0107, Robert Marin in Matja\u017e Ru\u0161t<\/strong>
\nKuratorke: Katarina Bogataj, Ajda Bra\u010di\u010d, Hana \u010ceferin, Ma\u0161a Knapi\u010d, Teja Kosi, Sanja Vati\u0107, Ma\u0161a P. \u017dmitek<\/strong>
\nMentorica in mentor: Alenka Gregori\u010d, Vadim Fi\u0161kin<\/strong>
\nVodja \u0161ole: Miha Kelemina<\/strong>
\nStrokovna pomo\u010d: Lara Plav\u010dak<\/strong><\/p>\n

\n

\"\"<\/p>\n

O RAZSTAVI<\/strong><\/p>\n

Leto\u0161nja letna razstava \u0161ole za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje Svet umetnosti tematizira nedostopne, efemerne ali spregledane prostore mesta, tiste to\u010dke odklona od avtomatizma, ki izpostavljajo avtenti\u010dnost in opominjajo na nujnost aktivnega prakticiranja prostorske svobode. Skupni in javni prostori bolj kot sre\u010devanju in izmenjavi mnenj postajajo namenjeni vedno vnovi\u010dnemu utrjevanju interesov kapitala. A za kulisami turistificiranih trgov in ulic \u0161e vedno najdemo mestno \u017eivljenje v vsej njegovi spontanosti, mimobe\u017enosti in spremenljivosti.<\/p>\n

Umetnica in umetniki, predstavljeni na razstavi, se na razli\u010dne na\u010dine lotevajo dokumentiranja in interpretacije prostorov mesta, nenazadnje tudi interveniranja vanje. Njihovi raznoliki pristopi se prekri\u017eajo v trenutkih subjektivnega popisovanja interakcij, ki so prav zaradi svoje neponovljivosti odraz skupne izku\u0161nje \u017eivljenja v sodobnem mestu. Kako opisati \u017eivljenje v ve\u010dno spreminjajo\u010di se mno\u017eici prostorov, ki jih naseljuje pester nabor raznolikih skupin, in ob tem ostati zvest_a omejeni subjektivni poziciji gledalke_ca? Kako prese\u010di zvajanje na skupni imenovalec in ponuditi vstop v zamejene in nedostopne prostore sre\u010devanj (pa naj bodo nedostopni, ker jih ne poznamo ali ker nam je prepre\u010den vstop), ne da bi vanje zavestno posegli?<\/p>\n

Da bi ohranili osebno in skupno avtonomijo, moramo posameznice_ki in skupine v mestu aktivno izvajati svojo pravico do mesta.<\/em>[1]<\/a><\/a> Pravico do kreativnega delovanja znotraj skupnosti ter do vsakokratnega ponovnega izumljanja sebe kot posameznice_ka, skupnosti kot celote in mesta kot prostora na\u0161ega delovanja izven okvirov in pritiskov institucij ali trga. Bolj kot za pravico do uporabe obstoje\u010dega mesta gre za pravico do gradnje vedno novih, vedno druga\u010dnih alternativ obstoje\u010demu.<\/p>\n

Danilo Milovanovi\u0107 <\/strong>se ustvarjalno osredoto\u010da skoraj izklju\u010dno na urbani javni prostor; njegova performativna dela tematizirajo predvsem gentrifikacijo, soobstoj narave s \u010dlove\u0161ko infrastrukturo ter vsakodnevne interakcije med prebivalkami_ci. S humornimi intervencijami kriti\u010dno opozarja na na\u0161o indiferentnost do \u0161kodljivih pojavov v mestu, predvsem kr\u010denje zelenih povr\u0161in, svetlobno onesna\u017eevanje in porast reklamnih panojev. Z minimalnimi posegi v prostor, kot je premik dela tal iz centra mesta na obrobje ali namestitev mestne klopi v nedostopno cestno kro\u017ei\u0161\u010de, preusmerja na\u0161o pozornost na ve\u010dkrat prezrte ali neizstopajo\u010de prizore mestne krajine. S svojimi gestami pogosto kr\u0161i (ne)napisana pravila mestnega obna\u0161anja in opozarja, da je za razkrinkanje absurdnih mehanizmov potrebna dolo\u010dena mera absurdnosti. V obliki fotodokumentacije, videoposnetkov in ready-made objektov prikazuje akcije, ki so se sicer ve\u010dinoma odvijale na kraju samem, <\/em>obenem pa obiskovalke_ce razstave vabi, da tudi sami sodelujejo pri sooblikovanju javnega prostora, ki mu pripadajo.<\/p>\n

Lene Lek\u0161e <\/strong>v svoja dela vpeljuje vidike raziskovalnosti, intervencije fiktivnosti v realnost, nenazadnje lastno pozicijo znotraj opazovanega okolja. Serendipitously<\/em> je formalizacija njenega odnosa do New Yorka \u2013 mesta, ki ji je (bilo) tuje. Da bi se povezala z njegovimi prebivalkami_ci, ki so v njem nekaj izgubile_i, je pregledovala spletne oglase, sre\u010danja pa reflektirala v samoorganizirani igri iskanja pozabljenih predmetov. Oglase je izbirala selektivno, na podlagi njihove zanimivosti, relevantnosti ali predvidene resni\u010dnosti. Pri iskanju je ni vodila le \u017eelja, da izgubljeni predmeti najdejo lastnico_ka, ampak tudi, da spozna mesto, kjer so se izgubili. Lek\u0161e ne intervenira v prostor, ki ga raziskuje, temve\u010d kot aktivna iskalka izgubljenih predmetov postaja del njega. Humoren, lahkoten pristop do obravnavane teme se odra\u017ea tudi v vizualnem jeziku ter njegovi galerijski reprezentaciji. Participatorna narava dela nas preme\u0161\u010da v vlogo akterke_ja igre, ki jo je pred tem igrala Lek\u0161e, in prepu\u0161\u010da odgovornost interpretacije na\u0161i lastni izku\u0161nji.<\/p>\n

Robert Marin <\/strong>in Matja\u017e Ru\u0161t<\/strong> predstavljata projekt Najlep\u0161e mesto na svetu<\/em>, naslovljen po dobro znani frazi aktualnega \u017eupana prestolnice. Fotografski dvojec vse od leta 2014 kontinuirano dokumentira svojo neposredno okolico. Lokalne koti\u010dke, prizore in prizori\u0161\u010da, ki se gibljejo med vsakodnevnimi sprehodi po mestnem sredi\u0161\u010du, opitimi dru\u017eenji s prijatelji_cami in znankami_ci, prizori odvisnic_kov, brezdomk_cev in drugih dru\u017ebeno marginaliziranih oseb, ki so zaradi politik oblasti tako dru\u017ebeno kot prostorsko \u010dedalje bolj potisnjeni na rob. Vizualni dnevnik, sestavljen iz ogromne koli\u010dine barvnih analognih fotografij, temelji na lokalni izku\u0161nji in spontanem bele\u017eenju s terena ter deluje kot uvid v del dru\u017ebene realnosti. Avtorja nas soo\u010dita s svojim videnjem \u00bbnajlep\u0161ega mesta na svetu\u00ab: ne s podobami estetizacije in li\u010denja mestnega sredi\u0161\u010da, ki zapolnjujejo turisti\u010dne bro\u0161ure in kataloge, ampak s spregledanimi, marginaliziranimi prostori in ranljivo pristnimi trenutki, ki ka\u017eejo razli\u010dne plati globalne problematike gentrifikacije mest, dru\u017ebene razslojenosti ter bolj ali manj o\u010ditnih mehanizmov izklju\u010devanja iz skupnega prostora.<\/p>\n

Razstava 18. generacije \u0161ole Svet umetnosti v Galeriji \u0160kuc je ena od vstopnih to\u010dk v micelijsko serijo mestnih prostorov, v katerih je vsak od nas sredi\u0161\u010de in obrobje hkrati. Info Point<\/em> je tako alternativen vodi\u010d po mestu: namesto obiska turisti\u010dnih znamenitosti in prostorov, namenjenih le dolo\u010deni skupini, vabi k razmisleku o prostoru, politikah, ki ga krojijo in obvladujejo, ter vsakdanjih uporih in dejavnih udele\u017ebah za prostorsko svobodo in pravico do mesta.<\/p>\n

__________
\n<\/a>[1]<\/a> Koncept, ki ga je v svojem delu Le Droit \u00e0 la Ville<\/em> leta 1968 vpeljal Henri Lefebvre.<\/p>\n

\n

Lene Lek\u0161e <\/strong>se je predstavila na ve\u010d skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, leta 2021 pa je kot dobitnica nagrade OHO dva meseca gostovala na dvomese\u010dni rezidenci Residency Unlimited v New Yorku. Je \u010dlanica kolektivov Galerija 7:069 in Portal 2-7-7-7-8, ki se osredoto\u010data na razstavljanje produkcije mlaj\u0161e generacije.<\/p>\n

Danilo Milovanovi\u0107 <\/strong>je bil dolga leta \u010dlan avtonomne skupnosti Rog, danes pa ustvarja znotraj avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto. V obdobju 2019\u201321 je bil rezident ustvarjalnega centra MGLC \u0160vicarija v Ljubljani. Njegova dela so na ogled tako v lokalnih kot mednarodnih institucionalnih ter javnih prostorih.<\/p>\n

Robert Marin<\/strong> kon\u010duje \u0161tudij sociologije kulture in zgodovine na Filozofski fakulteti UL. Sodeloval je na \u0161tevilnih skupinskih razstavah sodobne slovenske fotografije, predstavljal pa se je tudi samostojno. Svoje znanje je v letih 2017\u201318 izpopolnjeval pod mentorstvom Klavdija Slubana. Od leta 2014 je soavtor fotografskega projekta Najlep\u0161e mesto na svetu<\/em>.<\/p>\n

Matja\u017e Ru\u0161t<\/strong> se kot dokumentarni fotograf osredoto\u010da na razli\u010dne elemente marginalizacij znotraj sodobne dru\u017ebe. Razstavljal je v \u0161tevilnih institucijah v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Njegove fotografije so del fotografske zbirke Moderne galerije. Od leta 2014 je soavtor fotografskega projekta Najlep\u0161e mesto na svetu<\/em>.<\/p>\n

\n

OBRAZSTAVNI DOGODKI
\n<\/strong><\/p>\n

18. 5. ob 18. ur:<\/strong> ogled razstave s kuratorkama Katarino Bogataj in Ajdo Bra\u010di\u010d, umetnico Lene Lek\u0161e in umetnikom Robertom Marinom.
\n29. 5. ob 15. uri:<\/strong> Ljubljana Art Weekend; ogled razstave z umetniki Danilom Milovanovi\u0107em, Robertom Marinom in Matja\u017eem Ru\u0161tom in kuratorko Hano \u010ceferin; ogled razstave s sodelujo\u010dimi umetniki, umetnico in kuratorkami; dogodek bo potekal v angle\u0161kem jeziku
\n8. 6. ob 18. uri:<\/strong> ogled razstave s kuratorkami<\/p>\n

\n

FOTOGALERIJA<\/strong><\/p>\n

Postavitev razstave v Galeriji \u0160kuc<\/strong>\u00a0(foto: Klemen Ilovar \u00a9 Galerija \u0160kuc)<\/p>\n