{"id":1632,"date":"2012-02-16T18:30:41","date_gmt":"2012-02-16T16:30:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=1632"},"modified":"2018-07-10T12:25:10","modified_gmt":"2018-07-10T10:25:10","slug":"porocilo-s-predavanja-s%c3%b8nkeja-gaua-in-katharine-schlieben","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/1632","title":{"rendered":"Poro\u010dilo s predavanja S\u00f8nkeja Gaua in Katharine Schlieben"},"content":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\n2011\/2013
\nLeto 14<\/p>\n

S\u00f8nke Gau in Katharina Schlieben: Imamo delo! Ali ujet med dvema stranema: Prevpra\u0161evanje pogojev produkcije \u2026<\/strong>
\nSerija javnih predavanj o kuratorski in institucionalni praksi<\/p>\n

\u010cetrtek, 26. 1. 2012 ob 18. uri
\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n

\n\n\n\n
V \u010detrtek, 26. 01. 2012, je \u0161ola Svet umetnosti<\/em> prisostvovala predavanju Imamo delo!<\/em> (Work to do!<\/em>), ki sta ga pripravila kuratorja Katharina Schlieben in S\u00f8nke Gau.<\/p>\n

Predavatelja sta izku\u0161ena teoretika, ki svoje delo uveljavljata ne le v teoriji, temve\u010d tudi v praksi. V dobro uro dolgem predavanju sta nam posku\u0161ala osvetliti ve\u010d klju\u010dnih to\u010dk njunega delovanja. Kuratorja zagovarjata holisti\u010den pristop in si za projekte navadno vzameta ve\u010d \u010dasa (projekt lahko traja tudi ve\u010d let), vendar s celovitim pristopom prideta do konstruktivnih rezultatov, ki dihajo le z vpletenostjo vseh, od kuratorja, teoretika, umetnika pa vse do publike, s katero potem poteka tudi javna razprava.
\n
\nMed letoma 2004 in 2009 sta kot kuratorja delovala v instituciji Shedhalle v Z\u00fcrichu, kot enega glavnih ciljev pa sta si zadala kriti\u010dno ovrednotenje svojega sodelovanja z omenjeno institucijo (kar je \u0161e najbolj razvidno iz zadnjega od treh na predavanju predstavljenih projektov). Odkrila sta, da je v \u0160vici kar nekaj samoiniciativ (mdr. tur\u0161ko-kurdski center Mozaik, levi\u010darski \u010dasopis Antidot<\/em>, urbani projekt Kraftwerk 1), ki kreativno delujejo na razli\u010dnih kulturnih podro\u010djih in so najve\u010dkrat povezane s samoizobra\u017eevanjem, nimajo pa niti lastnega prostora za \u0161irjenje in javen prikaz svojih konceptov. V projektih, zbranih pod imenom Imamo delo!<\/em>, sta \u017eelela samoorganizirane skupine pripeljati pod okrilje institucionalnega financiranja in osvetliti njihovo delovanje.<\/p>\n

V seriji sedmih projektov sta sodelovala s pestrim naborom umetnikov (bankleer, Saskia Holmkvist, Andrea Knobloch, Folke K\u00f6bberling\/Martin Kaltwasser, Andreja Kulun\u010di\u0107, RELAX (chiarenza & hauser & co) in Mirjam Wirz), nam pa sta predstavila tri izmed najbolj zanimivih sodelovanj.<\/p>\n

Skupaj z berlinskima arhitektoma in umetnikoma Folke K\u00f6bberling in Martinom Kaltwasserjem so organizirali projekt, ki je bil sestavljen iz treh sklopov: sprva so organizirali Center za zbiranje gradbenega materiala<\/strong> (Baustoffzentrum), v katerem so ve\u010d mesecev zbirali odpadni material, kar se je izkazalo za ne prav preprosto delo, saj je \u0160vica izredno dosledna\u00a0 pri zbiranju in recikliranju odpadkov. Nato so znova o\u017eiveli taisti odpadni material ter ga sredi mesta sestavili v za\u010dasen paviljon<\/strong> (Werdplatzpalais), kjer so se nato dogajale razli\u010dne delavnice, predavanja in projekcije. Paviljon se je izkazal za projekt z izredno vizualno pripovedno mo\u010djo in ponudil vpogled v zgodbe uporabljenih materialov ter vpliv na okolje, v katerega je bil postavljen. Delovni skupini Umetnost v javnih sferah<\/em> (Kunst im \u00f6ffentlichen Raum \u2013 AG Ki\u00f6R<\/em>) je bil tako zanimiv, da so omogo\u010dili izpeljavo tretje faze \u2013 postavitev konstrukcije Filiale Micafil<\/strong>. S pomo\u010djo mladinskega centra Loogarten so paviljon, sicer z manj\u0161imi spremembami, umestili na igri\u0161\u010de v blokovski soseski Altstetten. Filiale Micafil je postal osrednji prostor za dru\u017eenje otrok in mladostnikov v tem naselju. V nasprotju s prvima dvema sklopoma, kjer so naleteli na mnoge birokratske prepreke, je tokrat prisko\u010dila na pomo\u010d tudi mestna oblast, ki je z dodatnimi sredstvi omogo\u010dila financiranje umetnikov.<\/p>\n

Predavatelja sta tudi poudarila, da je bilo potrebno projekt na\u010drtovati po\u010dasi in pazljivo, saj bi lahko tretja faza, ki je imela najve\u010djo podporo javnosti, zasen\u010dila ostala dva, prav tako pomembna dela projekta.<\/p>\n

Projekt 1 CHF = 1 glas<\/strong> (1 CHF = 1 VOICE<\/strong>) je nastal v sodelovanju s hrva\u0161ko umetnico Andrejo Kulun\u010di\u0107. Projekt je kritika priseljevalne politike, ki je v \u0160vici zadnja leta vir \u0161tevilnih burnih razprav. Opozoril naj bi na glasove \u201cSans-Papiers\u201d, ljudi brez dokumentov, ki delajo in \u017eivijo v \u0160vici in s tem vsakodnevno prispevajo k dr\u017eavnemu blagostanju, pa naj bo to pri skrbi za ekonomske ali socialne potrebe dru\u017ebe. Prav te ljudi so z ob\u0161irno medijsko akcijo pozvali, naj donirajo en \u0161vicarski frank za obnovo \u0161vicarskega parlamenta in tako na paradoksen na\u010din opozorijo, da je z demokracijo v \u0160vici nekaj hudo narobe. V prvem sklopu projekta so v javnosti izobesili \u0161tiri trditve, ki so nagovarjale vsaka svojo ciljno publiko. Porodila se je ideja, da za isto pogajalsko mizo sedejo umetniki, emigranti, aktivisti in politiki, kar bi odprlo diskurz, v katerem bi (v idealnem primeru) vsakdo le za malenkost prilagodil lastno stali\u0161\u010de in problematika priseljevanja bi bila bli\u017eje re\u0161itvi.<\/p>\n

V leto in pol trajajo\u010dem projektu je sledila medijska propaganda, deljenje letakov in naposled javna diskusija. Akcija je potekala v sodelovanju z ve\u010d organizacijami (SPAZ, BMU, Hrva\u0161ko ministrtstvo za kulturo) in solidarnostjo mnogih posameznikov, brez katerih izpeljava projekta ne bi bila mogo\u010da.<\/p>\n

S kuratorskega vidika sta opozorila, da bi morale institucije, ki projekte financirajo, poskrbeti za kategoriziranje te\u017eko opredeljujo\u010dih umetni\u0161kih projektov, ki pa to \u0161e vedno so, ter za njihove pred in post- produkcijske stro\u0161ke. Prav tako je bilo jasno, da je dolgoro\u010dne projekte izredno pomembno izpeljati v tesnem sodelovanju s komunikacijskimi sredstvi prek raznovrstnih kanalov, ki morajo biti vzpostavljeni, nato pa tudi redno vzdr\u017eevani in omogo\u010dati stik s publiko. Poizkus, kako narediti osem tiso\u010d nesli\u0161anih glasov (neuradno naj bi ta \u0161tevilka segala celo do 300.000) sli\u0161anih, jim je uspelo speljati z glasno javno razpravo ob koncu akcije. Vsoto so namre\u010d nakazali kot donacijo, vendar je zaradi razprave, ki je povzro\u010dila manj\u0161i \u0161kandal, denar \u0161e vedno na ra\u010dunu, ustvarjenem posebej za ta umetni\u0161ki projekt.<\/p>\n

Zanimivo se je \u0161vedska umetnica Saskia Holmkvist lotila projekta Pripravni\u0161tvo v zasebnem<\/strong> (Internship in Private), kjer je razkrivala svet nepla\u010danega pripravni\u0161tva v umetnostni sferi. Namen dela je bil predvsem vzpodbuditi diskurz o zadregi manj\u0161ih in srednje velikih institucij, ki se ve\u010dkrat sre\u010dujejo s pomanjkanjem sredstev, tako da ve\u010dina ljudi sodeluje iz osebne \u017eelje po novih izku\u0161njah in solidarnosti. Holmkvistova je v sodelovanju s Shedhalle ustvarila vrsto terapije, ki je potekala v pogovorih s psihoanalitiki, biv\u0161imi praktikanti in takratnimi delavci Shedhalle. V video intervjujih, ki sta nam jih kuratorja pokazala, biv\u0161i praktikantje komentirajo svoje nepla\u010dano (in mnogokrat naporno) delo v Shedhalle. V \u0161ir\u0161em kontekstu je delo opozarjalo na neudoben polo\u017eaj manj\u0161ih institucij, ki svojim pripravnikom pla\u010dujejo izredno malo, mnogokrat pa celo ni\u010d, \u010deprav so prav ti ljudje nepogre\u0161ljivi za nemoteno delovanje in izpeljavo zahtevnej\u0161ih programov.<\/p>\n

Ob koncu njunega kuratorskega delovanja v Shedhalle je leta 2009 iz\u0161la istoimenska publikacija (Work to do!<\/em><\/strong>), kjer sta opisala dinami\u010dne, emancipirajo\u010de trenutke iz zakulisja svojega delovanja ter razli\u010dne paradokse in te\u017eave samoorganizacije. In \u010deprav so bili projekti speljani v \u0161vicarskem Z\u00fcrichu, so bili vsi zastavljeni v \u0161ir\u0161em kontekstu in bi lahko ustvarili prav tako mo\u010dan in pomemben diskurz na razli\u010dnih lokacijah po svetu.<\/p>\n

V zaklju\u010dku sta se predavatelja \u0161e enkrat dotaknila naslovne problematike \u2013 negotovi delovni pogoji ter spregovorila o odnosu umetnik \u2013 kurator. Umetnik potrebuje kuratorja, ob interdisciplinarnih prijemih in kolaborativnem delu pa neko\u010d ostra meja kuriranja po\u010dasi izginja. Tesno sodelovanje mora temeljiti na zaupanju.<\/p>\n

Za u\u010dinkovitej\u0161o in bolj kakovostno produkcijo je najprej treba upo\u010dasniti proces dela, organom financiranja pa predstaviti delovanje in umetni\u0161ki prispevek neuveljavljenih alternativnih prostorov. Velike institucije namre\u010d ne poznajo tovrstne prakse, zato je tudi ne financirajo. \u0160ele sprememba kulturne politike in pravi\u010dnej\u0161e vrednotenje doprinosa marginalnih kulturnih centrov bosta na umetni\u0161kem trgu, ki je trenutno osredoto\u010den zgolj na nekaj umetnikov, vzbudila zanimanje za drugo produkcijo. Le redki umetniki\u00a0 namre\u010d lahko \u017eivijo zgolj od lastnega umetni\u0161kega ustvarjanja, \u010deprav se od njih pri\u010dakuje kar najve\u010dja produkcija. Prav zaradi tega je pomembno, da je umetni\u0161ki projekt financiran \u017ee v zgodnji fazi, kar omogo\u010da nemoteno nadaljevanje in izvedbo dela.<\/p>\n

(Maja Alibegovi\u0107, Mihael Kelemina)<\/p>\n

\n

Povezave:<\/p>\n

\"Predavanje
\n\"Predavanje<\/p>\n

Fotografije s predavanja:<\/p>\n

\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje
\n\"Predavanje<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti 2011\/2013 Leto 14 S\u00f8nke Gau in Katharina Schlieben: Imamo delo! Ali ujet med dvema stranema: Prevpra\u0161evanje pogojev produkcije \u2026 Serija javnih predavanj o kuratorski in institucionalni praksi \u010cetrtek, 26. 1. 2012 ob 18. uri Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana V \u010detrtek, 26. 01. 2012, je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10927,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1632"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1632"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1632\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13300,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1632\/revisions\/13300"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10927"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1632"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1632"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1632"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}