{"id":1998,"date":"2012-04-02T11:26:25","date_gmt":"2012-04-02T09:26:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=1998"},"modified":"2018-06-18T22:37:39","modified_gmt":"2018-06-18T20:37:39","slug":"kako-preprosto-je-natisniti-in-predstaviti-umetnisko-delo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/1998","title":{"rendered":"Kako preprosto je natisniti in predstaviti umetni\u0161ko delo?"},"content":{"rendered":"

Kritika razstave Printaj!<\/em><\/p>\n

15. 3. 2012\u221225. 3. 2012
\nMGLC, Pod turnom 3, Ljubljana
\nPripravila: Sa\u0161a Nabergoj
\nAsistenta: Simona \u017dvanut, Miha Kelemina<\/p>\n

(ve\u010d \u2026)<\/a><\/p>\n

\n

<\/p>\n

Ali gre za enega izmed mo\u017enih kuratorskih pristopov, akcijo ali reakcijo na neoliberalisti\u010den princip obravnavanja umetnosti v sodobni dru\u017ebi? Izpostavlja problem ali odgovor? Izra\u017ea premislek ali upor? Ta vpra\u0161anja se zastavljajo ob razstavi Printaj!<\/em>, ki so jo odprli v \u010detrtek, 15. 3. 2012 v pritli\u010dju Mednarodnega grafi\u010dnega likovnega centra. Nastala je na podlagi projekta Editions \u2013 Ready to print 13 (16 X A4) = A0 x 13<\/em>, ki se je rodil kot skupinsko delo \u0161tudentov \u0161vicarskega podiplomskega kuratorskega programa (Post-graduate programme curating Z\u00fcrich). Razstavo je pripravila Sa\u0161a Nabergoj, vodja Sveta umetnosti, \u0161ole za kustose in kritike sodobne umetnosti na SCCA, in sicer tako, da je izmed trinajstih umetni\u0161kih izdaj, ki tvorijo izhodi\u0161\u010de \u0161vicarskega projekta, izbrala tiste, ki so se primerno vklju\u010dile v prostor MGLC-ja. Problemsko zastavljena razstava odpira temo o demokrati\u010dnem modelu distribucije umetnosti, izgubi nedotakljive pozicije avtorja in avre umetni\u0161kega dela ter postavlja vpra\u0161anje, kak\u0161na je (lahko) vloga kustosa v sodobnem umetnostnem polju. Slednje vedno znova sili v ospredje diskurza sodobne kuratorske prakse in zahteva vsestranski premislek, zato je tudi mentorica \u0161vicarskega programa Dorothee Richter za\u010dela otvoritev razstave s predavanjem Umetniki in kustosi kot avtorji \u2013 tekmeci, sodelavci ali \u010dlani iste ekipe?<\/em>
\n
\nV svojem eseju, ki ga je (\u017eal) prebrala, se je ukvarjala z vpra\u0161anji umetni\u0161kega in kuratorskega avtorstva ter jih sku\u0161ala postaviti v \u0161ir\u0161i zgodovinski okvir. Izpostavila je tri razli\u010dne pozicije kustosa in premene njegove vloge v sodobni umetnosti. Dve praksi sta se nana\u0161ali na 70-ta leta prej\u0161njega stoletja. Prva je bil primer Haralda Szeemanna na Documenti 5, druga pa povsem druga\u010den pristop skupine Fluxus (primer klavirskih performansev). V tretjem delu je avtorica predstavila novej\u0161i projekt Curating Degree Zero Archive<\/em>, pri katerem je sodelovala tudi sama. Zdru\u017eitev potovalnega arhiva, razstave in spletnih virov kustosov, umetnikov, teoretikov ter drugih akterjev s polja sodobne umetnosti, je pokazala nove horizonte kuratorske prakse. \u010ceprav je predavanje vsebovalo zanimive poudarke, bi lahko Richter omilila strogo frontalen na\u010din izvedbe in v \u00bbdemokrati\u010dnem\u00ab duhu, ki naj bi bilo bistvo \u0161vicarskega projekta, uporabila bolj spro\u0161\u010den pristop. Predavanje bi pritegnilo ve\u010djo pozornost in morda aktivneje vklju\u010dilo zainteresirano publiko.<\/p>\n

\u0160vicarska mentorica je na koncu naredila \u0161e uvod v predstavitev projekta, zaradi katerega je sploh nastala razstava Printaj!. Ready to print<\/em> so udele\u017eenci \u0161vicarskega kuratorskega programa zasnovali tako, da so k sodelovanju povabili trinajst umetnikov (Beni Bischof, Brigit Brenner, Dani Gal, Guerilla Girls, Clare Kenny, Daniel Knorr, Lucie Kolb, Monochrom, Felipe Mujica, Fabio Marco Pirovino, Ana Rold\u00e1n, Shirana Shahbazi, Riikka Tauriainen) razli\u010dnih provenienc in jih prosili, da izdelajo plakate v PDF obliki. Plakati formata A0 so sestavljeni iz \u0161estnajstih delov formata A4, vsebujejo \u00bbnavodila za uporabo\u00ab in so prosto dostopni na spletu. Vsak, ki je seznanjen s projektom, lahko dela najde na spletni strani revije On-Curating.org<\/a><\/em> in si natisne svoj izvod, naredi izbor ter si nato privo\u0161\u010di svobodno obravnavo natisnjenih izdaj. Vsak lahko postane kustos, oblikovalec, kritik in celo aktivist. Hkrati \u0161vicarski kustosi pozivajo, da jim uporabniki po\u0161ljejo fotodokumentacijo postavitve obravnavanih plakatov. S tem si \u017eelijo odgovoriti na vpra\u0161anja: v kak\u0161nih prostorih se dela pojavljajo (privatni, javni prostor), na kak\u0161en na\u010din so predstavljena in v kak\u0161ne namene so uporabljena? Spletne edicije so predstavili kot alternativo modelu spletnega nakupovanja, hkrati pa so jih domiselno povezali s spletno revijo o kuratorskih praksah On-curating.org<\/em>. Tako bodo raz\u0161irili krog bralcev in zanimanje za projekt, ki se lahko s pomo\u010djo tiskalnika in nekaj lepilnega traku izvede, preobra\u017ea in preverja povsod po svetu.<\/p>\n

<\/p>\n

Izdaje sicer ne predstavljajo velikih estetskih in vsebinskih prese\u017ekov, bolj izvirne so mo\u017enosti za njihovo obravnavo. Polovica izdaj so grafi\u010dne igre geometrijskih elementov in barv (Cococomposition<\/em>, Komposition<\/em>, Shifter<\/em>), vklju\u010dene so tudi fotografije (npr. Cyclops<\/em>), posre\u010dena so vizualna sporo\u010dila s komi\u010dno noto (Ganz normales Papier<\/em>, One man, one woman, one camera, no panty<\/em>, Monochrom print<\/em>). Avtorji v svojih navodilih ponujajo ve\u010d mo\u017enih re\u0161itev pri sestavljanju celote, kar dodatno osvobaja uporabnika in mu nudi kreativen pristop v obravnavi del. Na razstavi smo na primer lahko videli steber oble\u010den v Ganz normales Papier<\/em>, pome\u010dkani print \u00bbfoto-o\u010desa\u00ab Cyclops<\/em> pa je nakazal dodatno izrazno mo\u017enost. MGLC (kot na\u0161a klju\u010dna institucija za predstavitev in raziskovanje produkcije sodobne grafi\u010dne umetnosti) je torej postal le eden izmed mo\u017enih prostorov, kamor lahko postavimo obravnavana dela. Izbrane edicije so bile formalno in vsebinsko domiselno razstavljene. Druge pristope k postavitvi in uporabi izdaj smo lahko videli na projekciji, ki se je vrtela na zadnji steni prostora. <\/p>\n

<\/p>\n

Razstava je bila zastavljena problemsko, spodbudila pa je tudi vpra\u0161anja, ki so problemati\u010dna. Na prvi pogled enostavno, simpati\u010dno idejo o prostem dostopu umetni\u0161kega dela, o katerem sam odlo\u010da\u0161, kako ga bo\u0161 obravnaval, kam in kako ga bo\u0161 postavil, za seboj skriva, hkrati pa namensko odpira mno\u017eico vpra\u0161anj, na katera ni lahko odgovoriti. Jasno je, da se model upira kapitalisti\u010dno naravnanemu tr\u017enemu aparatu v svetu umetnosti, ki vedno bolj deluje po logiki tr\u017enega gospodarstva in ne podpira okvirja, v katerem veljajo prijaznej\u0161e zakonitosti za razvoj in podporo umetni\u0161ke produkcije. Vendar, ali lahko umetnost dostopna vsakomur resni\u010dno razre\u0161i famo o umetni\u0161kem delu, postavljeno na piedestal, dale\u010d od publike in prekine predstavo o avtorju kot karizmati\u010dni, nedotakljivi osebi in o kustosu kot o edinemu legitimnemu \u00bbupravljalcu\u00ab umetni\u0161kega dela? Kaj se zgodi, ko tak\u0161en na\u010din distribucije tr\u010di ob vpra\u0161anje pravi\u010dnega pla\u010dila avtorjem za svoje profesionalno delo ali ob kompleksno temo avtorskih pravic? Kak\u0161na je kvaliteta tovrstne produkcije in kak\u0161en u\u010dinek ima tiskani medij, v katerem je delo izvedeno? V vsakdanjem \u017eivljenju smo preplavljeni z vizualnimi sporo\u010dili, zato se strahu pred tem, da bi bila tiskan plakat in njegova sporo\u010dilnost spregledana, ne moremo izogniti. Prav tako ni enostavno vpra\u0161anje o rabi in zlorabi posameznih vizualnih izdelkov ter banalizaciji le-teh. Do kam se\u017ee meja poseganja v polje umetni\u0161ke produkcije in predstavitve? \u010ceprav je \u017eelja zaobiti tr\u017eni sistem pri distribuciji umetnosti zelo privla\u010dna, demokrati\u010dno upravljanje z umetni\u0161kimi produkti svobodomiselno, lahko predstavlja nove probleme, hkrati pa se oddaljuje kompromisni re\u0161itvi obravnavnega podro\u010dja, ki je nehote vpeto v novodobne tr\u017ene, muzejske in organizacijske procese upravljanja z umetni\u0161kimi deli. \u0160vicarski projekt je \u0161e vedno v fazi zbiranja odzivov \u0161ir\u0161e publike, uporabnikov in okolij, zato njegovega doprinosa \u0161e ne moremo z gotovostjo oceniti. Predstavlja eno izmed mo\u017enih umetni\u0161kih odlo\u010ditev in kuratorskih praks, ki opozarja na nekatere anomalije umetnostnega sistema. Dobro je, da z raziskovalnim pristopom odpira vpra\u0161anja, pri\u010dakuje odgovore in premislek. Razstava oziroma sam projekt torej ni nameraval biti akcija proti<\/em>, je bolj reakcija na<\/em>.<\/p>\n

Maja Anton\u010di\u010d<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kritika razstave Printaj! 15. 3. 2012\u221225. 3. 2012 MGLC, Pod turnom 3, Ljubljana Pripravila: Sa\u0161a Nabergoj Asistenta: Simona \u017dvanut, Miha Kelemina (ve\u010d \u2026) Ali gre za enega izmed mo\u017enih kuratorskih pristopov, akcijo ali reakcijo na neoliberalisti\u010den princip obravnavanja umetnosti v sodobni dru\u017ebi? Izpostavlja problem ali odgovor? Izra\u017ea premislek ali upor? Ta vpra\u0161anja se zastavljajo ob […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13014,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,23,21,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1998"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1998"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1998\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9280,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1998\/revisions\/9280"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13014"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1998"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1998"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}