{"id":2078,"date":"2012-04-10T07:55:08","date_gmt":"2012-04-10T05:55:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2078"},"modified":"2018-06-18T22:25:35","modified_gmt":"2018-06-18T20:25:35","slug":"mihael-giba-trust-me-i-trust-you","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2078","title":{"rendered":"Mihael Giba: Trust me I trust you"},"content":{"rendered":"<p>Kritika razstave<\/p>\n<p>Center in Galerija P74, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana<br \/>\n9. 3.\u201328. 3. 2012<br \/>\nKustosinja: Yasmin Martin Vodopivec<\/p>\n<hr \/>\n<p>Mihael Giba (Vara\u017edin, 1985) je hrva\u0161ki intermedijski umetnik. Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Splitu, kjer dela kot vi\u0161ji asistent predmeta elektronska slika in digitalna fotografija. Je \u010dlan umetni\u0161ke skupine Zebra, ki je v Zagrebu odprla neprofitni prostor Greta, namenjen razstavam, prezentacijam, promocijam, projekcijam, performansom, delavnicam, pogovorom in dru\u017eenju zlasti umetnikov.<\/p>\n<p>Giba je vizualni umetnik, ki se v svojem delu ukvarja s procesom ustvarjanja slike z vidika odnosa informacijske tehnologije in slikarstva ter vizualizacije podatkov.<br \/>\nObi\u010dajno slikar videno\/informacijo prenese v slikovno obliko, Giba pa je \u017eelel ta ustvarjalni proces prenesti na ra\u010dunalnik s pomo\u010djo programov, ki jih je sam napisal. Tako je umetnik postal posrednik in hkrati stvarnik v ustvarjalnem procesu, v katerem s pomo\u010djo ra\u010dunalnika zbere podatke iz okolja, iz medijev, z interneta. Z ra\u010dunalnikom jih statisti\u010dno obdela po vnaprej pripravljenem programu \/ postopku  rezultati pa slu\u017eijo kot osnova za tvorbo slike ali vizualnega u\u010dinka.<!--more--><br \/>\nV nekaterih projektih se podatki v bazah ves \u010das spreminjajo, analizirajo se na vnaprej dolo\u010dene intervale, zato se spreminjajo tudi ( izra\u010dunane vrednosti, ki so pravzaprav navodilo\/recept ra\u010dunalniku. Ta je sprogramiran tako, da jih pretvori v sliko (npr. krajino). Intervalno se spreminja tudi slika. Ra\u010dunalnik vestno arhivira vse prese\u010dne trenutke tovrstnih projektov, ki neprekinjeno potekajo.<br \/>\nUmetnik tako posku\u0161a opozoriti na nekatere vidike\/probleme sedanje dru\u017ebe in prognozirati njihov nadaljni razvoj.<\/p>\n<p>V Galeriji P74 predstavlja dve deli. Prvo z naslovom <em>Zaupaj mi, zaupam ti \/ Trust me I trust you<\/em> (2011, 2012) je sestavljeno iz petih umetni\u0161kih knjig. To so pravni dokumenti hrva\u0161ke vlade, ki jih je avtor analiziral, na svoj na\u010din preoblikoval v umetni\u0161ki jezik in jih predstavil v vizualni podobi kot umetni\u0161ke knjige:<\/p>\n<ul>\n<li><em>Pristopna pogodba Republike Hrva\u0161ke Evropski uniji (2011)<\/em><\/li>\n<li><em>Pogodba o medsebojnih odnosih delni\u010darjev INA-e (2011)<\/em><\/li>\n<li><em>Glavna pogodba o plinskem poslovanju (2012)<\/em><\/li>\n<li><em>Sporazum delni\u010darjev Sun\u010danega Hvara (Pogodba o prodaji Sun\u010danega Hvara) (2012)<\/em><\/li>\n<li><em>Arbitra\u017eni sporazum med Hrva\u0161ko in Slovenijo (2012)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>V tem projektu se Giba ukvarja z zaupanjem, ki so ga dr\u017eavljani dali politikom, ti pa so jih izigrali. Skupno vsem dokumentom je, da je vlada zavra\u010dala ali zavla\u010devala njihovo javno objavo, \u010deprav so vsebinsko pomembni za \u017eivljenje dr\u017eavljanov.<\/p>\n<p>V <em>Sporazumu o pristopanju Hrva\u0161ke Evropski uniji<\/em> je beseda Hrva\u0161ka ozna\u010dena z belo-modro-rde\u010dim znakom, Evropska unija pa z rumeno-modrim na istih mestih, kot se pojavljajo v besedilu, ki pa je izbrisano. V ostalih dokumentih je izra\u010dunal pojavljanje zapisovalnih znakov v posamezni vrsti in to ozna\u010dil kot \u010drna in bela polja; velikost je odvisna od \u0161tevila ponovljenih znakov. Tudi tu besedila ni.<\/p>\n<p>Umetnik se\/nas spra\u0161uje, kako naj povpre\u010den dr\u017eavljan, ki ne razume pravnega jezika, bere te dokumente. Verjetno jih lahko bere na enak na\u010din, kot te umetni\u0161ke knjige. Posledi\u010dno se spra\u0161uje, ali bi morali povpre\u010dni dr\u017eavljani imeti ta znanja, da bi lahko nadzorovali politike, in, ali zaupati politikom. Z izvolitvijo so jim namre\u010d izkazali zaupanje, torej naj jih nadzorujejo ali ne?<\/p>\n<div class=\"komentar2\">\n<p class=\"komentarslike\">\n<img decoding=\"async\" style=\"border:0; margin:0; padding:0 0 7px 0\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/giba\/17.jpg\" alt=\"Pristopna pogodba Republike Hrva\u0161ke Evropski uniji, 2011\" \/><br \/>\n<em>Pristopna pogodba Republike Hrva\u0161ke Evropski uniji<\/em>, 2011<\/div>\n<div class=\"komentar2\">\n<p class=\"komentarslike\">\n<img decoding=\"async\" style=\"border:0; margin:0; padding:0 0 7px 0\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/giba\/18.jpg\" alt=\"Ena od knjig iz serije Zaupaj mi, zaupam ti \/ Trust me I trust you (2011, 2012)\" \/><br \/>\nEna od knjig iz serije <em>Zaupaj mi, zaupam ti \/ Trust me<br \/> I trust you<\/em> (2011, 2012)<\/div>\n<div style=\"clear:both;\"><\/div>\n<p>Drugo predstavljeno delo je projekcija <em>Status podatkov: Kompozicija IV \/ Data Status: Composition IV<\/em> (2012), ki je vizualni prikaz tem sej 6. sklica hrva\u0161kega sabora. V ta namen uporabi zapisnike sej, jih s pomo\u010djo ra\u010dunalni\u0161kega programa, ki ga je sam ustvaril, in dolo\u010denih klju\u010dnih besed analizira, teme pa razvrsti v tematske skupine. Tem dodeli simbole, ki jih nato ra\u010dunalnik uporabi pri kreiranju animirane krajine z gri\u010di (gospodarstvo), gorami (zdravstvo), drevesi (\u0161port), kamni (kultura), z oblaki (znanost) in pticami (narava), v koli\u010dini, kot so bile posamezne teme obravnavane.<\/p>\n<div class=\"komentar2\">\n<p class=\"komentarslike\">\n<img decoding=\"async\" style=\"border:0; margin:0; padding:0 0 7px 0\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/giba\/15.jpg\" alt=\"Status podatkov: Kompozicija IV, 2012\" \/><br \/>\n<em>Status podatkov: Kompozicija IV<\/em>, 2012<\/div>\n<div style=\"clear:both;\"><\/div>\n<p>Giba posku\u0161a v svojih projektih zdru\u017eevati znanost, kamor vsekakor spadajo statisti\u010dne metode in ra\u010dunalni\u0161ko programiranje pa tudi osnove mehanike in strojni\u0161tva, ter umetnost s postopki vizualizacije\/vidnega prikaza. Da bi nas opozoril na nekatera dejstva na\u0161ega vsakdana, ki bi sicer \u0161la mimo nas komaj opazna, pripravlja projekte, s katerimi izpostavlja dolo\u010deno problematiko. Problematika je lahko preprosta in se ti\u010de posameznika ali kompleksnej\u0161a, vklju\u010duje \u0161ir\u0161o dru\u017ebo. Lahko je \u010disto banalno razmerje mo\u0161kih in \u017eenskih prijateljev na Facebooku, kjer pa je sam fenomen Facebook resna problematika, pogosto pa je kritika medijskih in politi\u010dnih tem ali \u017ee skoraj znanstveno obdelovanje statisti\u010dnih podatkov in prognoziranje.<\/p>\n<p>Vsekakor druga\u010dnost in raznolikost pristopov v opozarjanju na dolo\u010deno problematiko ali v odpiranju tem z umetni\u0161kimi na\u010dini, zagotavlja ve\u010djo opaznost kot \u010de bi avtor napisal \u010dlanek za \u010dasopis \u2013 kdo ve, \u010de bi ga urednik objavil \u2013 ali ga objavil na internetu, kjer bi se izgubil v pre\u0161tevilni mno\u017eici podatkov. Umetnik s svojim delovanjem ni le kreator projekta in ra\u010dunalni\u0161kih programov, ni le asistent ra\u010dunalnika, z javnim delovanjem v umetni\u0161kem polju hkrati postaja tudi sam predmet analize v nekaterih svojih projektih \u2013 preko medijskih objav. V projektu je hkrati analitik in analizirani.<br \/>\nS svojo preprostostjo Gibovi projekti verjetno res ne bodo postali pomembno znanstveno odkritje, kar ni bil niti njihov namen, so pa nam vsem pomemben opomnik pri soo\u010danju z realnostjo in usmerjanju na\u0161e pozornosti na stvarnost. U\u010dinkujejo v svetu umetnosti in izven njega, vplivajo na zavedanje posameznikov, preko njih pa na celotno dru\u017ebo. Njegovo delo je vir \u0161tevilnih medijskih novic, poro\u010dil in komentarjev. V trenutku, ko se pojavijo, postanejo gradivo za analizo v nekaterih njegovih projektih. Vsebinsko spadajo med pozitivne novice. Na ta na\u010din s svojim delovanjem indirektno vpliva na rezultate projektov, zaradi tega pa je stanje \u010dlove\u0161tva zagotovo prikazano v lep\u0161ih barvah (npr. v projektu <em>Globalna slika \u2013 Senzor stanja \u010dlove\u0161tva<\/em>) po\u010dutje pa bolj zeleno (v projektu <em>Kako ste danes?<\/em>).<\/p>\n<p><em>Denis Volk<\/p>\n<p>Vir fotografij: <a href=\"http:\/\/mihaelgiba.com\" target=\"_blank\">http:\/\/mihaelgiba.com<\/a> in Mihael Giba.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kritika razstave Center in Galerija P74, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana 9. 3.\u201328. 3. 2012 Kustosinja: Yasmin Martin Vodopivec Mihael Giba (Vara\u017edin, 1985) je hrva\u0161ki intermedijski umetnik. Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Splitu, kjer dela kot vi\u0161ji asistent predmeta elektronska slika in digitalna fotografija. Je \u010dlan umetni\u0161ke skupine Zebra, ki [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13154,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,23,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2078"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2078"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2078\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9278,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2078\/revisions\/9278"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13154"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2078"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2078"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2078"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}