{"id":208,"date":"2009-02-20T13:54:07","date_gmt":"2009-02-20T11:54:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/208"},"modified":"2018-07-10T12:52:08","modified_gmt":"2018-07-10T10:52:08","slug":"druga-delavnica-sveta-umetnosti-v-solskem-letu-20082009","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/208","title":{"rendered":"Druga delavnica Sveta umetnosti v \u0161olskem letu 2008\/2009"},"content":{"rendered":"<p>Laboratorij kuratorskih praks<br \/>\n2008\/2009<br \/>\nLetnik 12<\/p>\n<p><strong>Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107: Konstrukcija zgodbe o moderni umetnosti in kako zastaviti kriti\u010dno analizo<\/strong><\/p>\n<p>6.-7. februar 2009<br \/>\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n<hr \/>\n<table border=\"0\" width=\"100%\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td class=\"tekstlevo\" style=\"width: 70%;\" valign=\"top\">Drugo delavnico Seminarja iz pisanja v \u0161olskem letu 2008\/2009 je vodil Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107, profesor estetike in teorije umetnosti na Fakulteti za glasbo v Beogradu. Udele\u017eencem delavnice je predstavil, kako se &#8220;pi\u0161ejo&#8221; zgodbe o moderni umetnosti in kako zanje &#8220;zastaviti&#8221; kriti\u010dno analizo. Delavnice se je tokrat &#8211; poleg Slovencev &#8211; udele\u017eilo kar \u0161est udele\u017eencev s Hrva\u0161ke, med njimi so bili \u010dlani umetni\u0161ke skupine, kustosinja in umetnica.Mi\u0161ko je ponovno navdu\u0161il s svojo predavateljsko karizmo in izjemnim poznavanjem in povezovanjem razli\u010dnih obdobij, umetni\u0161kih smeri in gibanj. Njegov fokus je bil tokrat na moderni umetnosti in konstrukciji njene zgodbe oz. zgodovine. Prvi in drugi dan delavnice je bil namenjen epistemologiji umetnosti in pisanju eseja in kritike s pozicije kulturnih \u0161tudij. Diskusija, ki se je razvila, je preizpra\u0161evala pozicijo umetnosti manj\u0161ih narodov v primerjavi z ve\u010djimi. Zaklju\u010dek je bil, da dominacija in dru\u017ebeni interes na margino postavlja manj\u0161e narode tudi zato, ker ve\u010dji narodi ne zmorejo razviti koda za branje umetnosti malih kultur. Hegemonija s strani velikih kultur je zato neizogibna. Od hegemonije velikih narodov smo pre\u0161li na vpra\u0161anje o centralizaciji v majhnih kulturah, kjer se centri mo\u010di razvijajo v glavnih mestih. Sledilo je ve\u010dno vpra\u0161anje o poziciji kuratorja, njegovem avtorstvu in zmo\u017enosti samorefleksije v umetni\u0161kem procesu. Problem avtorstva se je nato raz\u0161iril tudi na razli\u010dne konceptualne in neovantgardne umetni\u0161ke prakse, v Sloveniji je bil primer zanje skupina OHO.<\/p>\n<p>Delavnico je zaklju\u010dilo predavanje o mo\u017enih konstrukcijah zgodovine moderne slovenske umetnosti. Mi\u0161ko je izbral tri modele zgodovinjenja. Prvi je sledil pozitivisti\u010dnemu pristopu z romanti\u010dnim ozadjem, kar je umetnostna zgodovina povzela po literarni zgodovini in njeni ideji nacionalne literature. Nacionalna umetnost v tem primeru izra\u017ea nacionalno identiteto. V Sloveniji je tak\u0161nemu pristopu sledil Toma\u017e Brejc v svoji \u0161tudiji Temni modernizem, kjer je slovenske umetnike povezal z ljudsko tragi\u010dnostjo evropskega severa. Druga zgodovina moderne slovenske umetnosti se je posvetila tistemu, kar ostaja na margini in kar je sredi\u0161\u010de ozna\u010dilo za ekscesno. Avantgarde in neoavangarde v slovenskem prostoru, od \u010cernigoja do ohojevcev, pa so se v to matrico vklju\u010dile zaradi preizpra\u0161evanja umetni\u0161kega medija, ve\u010dmedijskosti in umetni\u0161ke avtorefleksije. Tretja zgodba je bila politi\u010dna in je segala od primerov socialisti\u010dnega realizma do NSK in ikonografije Laibacha. Ostala je \u0161e \u010detrta mo\u017enost konstrukcije zgodbe o moderni umetnosti, ki sledi individualnemu ali kolektivnemu okusu oz. ob\u010dutku kot glavnemu kriteriju zgodovinjenja. Tej zgodbi se je Mi\u0161ko izognil, s primeri, ki jih je nizal v vseh prej\u0161njih zgodbah, pa se je med vrsticami oz. med deli dalo razbrati tudi njegovo naklonjenost nekaterim avtorjem in estetikam.<\/p>\n<p><em>Du\u0161an Dov\u010d<\/em><\/p>\n<hr \/>\n<p><a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/206\">Napoved delavnice<\/a><\/td>\n<td class=\"podlagaslike\" style=\"width: 30%;\" valign=\"top\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/suvakovic\/suvakovic2009_1.jpg\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/suvakovic\/suvakovic2009_2.jpg\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/suvakovic\/suvakovic2009_3.jpg\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/suvakovic\/suvakovic2009_4.jpg\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/suvakovic\/suvakovic2009_5.jpg\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" style=\"margin-bottom: 15px;\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/suvakovic\/suvakovic2009_6.jpg\" \/><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Laboratorij kuratorskih praks 2008\/2009 Letnik 12 Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107: Konstrukcija zgodbe o moderni umetnosti in kako zastaviti kriti\u010dno analizo 6.-7. februar 2009 Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana Drugo delavnico Seminarja iz pisanja v \u0161olskem letu 2008\/2009 je vodil Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107, profesor estetike in teorije umetnosti na Fakulteti za glasbo v Beogradu. Udele\u017eencem delavnice je predstavil, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13320,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13321,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208\/revisions\/13321"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13320"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}