\u010cetrtek, 9. 4. 2009, ob 19. uri<\/strong> Pogajanje izvorno pomeni specializiran in formalni postopek re\u0161evanja sporov, ki se ga pogosto uporablja za re\u0161evanje pomembnih politi\u010dnih vpra\u0161anj med sprtimi stranmi. V politiki je cilj pogajanj zgraditi skupen prostor, ki vodi k dolgoro\u010dnemu zaupanju in pogosto vklju\u010duje tretjo, nevtralno stran, ki lo\u010di vpra\u0161anja od \u010dustev in skrbi za to, da so vpleteni posamezniki osredoto\u010deni na proces. Pogajanje zahteva znanje iz teorije pogajanja, strokovne ve\u0161\u010dine in diplomatske izku\u0161nje, da se nasprotujo\u010da stali\u0161\u010da uskladijo. Teorijo pogajanja se lahko interpretira na strukturalen, strate\u0161ki, integrativen ali behavioristi\u010den na\u010din, saj vklju\u010duje analizo odlo\u010danja, behavioristi\u010dno sprejemanje odlo\u010ditev, teorijo igre in integrativno analizo pogajanja.<\/p>\n Vse metode, ki so bile zavestno ali intuitivno \u017ee uporabljene v okviru mednarodnih kuratorskih projektov, so kuratorjem pomagale v prevajanju razli\u010dnih kulturnih in politi\u010dnih kontekstov pri delovanju na svetovni umetnostni sceni. Koncept pogajanja je pomemben in nujen za kuratorske poklice, saj so v umetnost, \u0161e posebej v \u010dasu globalizacije, vpleteni \u0161tevilni akterji (umetniki, umetnostne institucije, kulturnopoliti\u010dni odlo\u010devalci, sponzorji \u2026), ki morajo priti do dogovora, da bi uresni\u010dili glavni cilj skupnega projekta. Z razli\u010dnimi primeri neuresni\u010denih projektov, ki so propadli prav v teku pogajanj, bo predavateljica pokazala na nujnost skupnega dogovora.<\/p>\n Laboratorij kuratorskih praks 2008\/2009 Letnik 12 Predavanja Kuratorske prakse 3 \u010cetrtek, 9. 4. 2009, ob 19. uri Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana Pogajanje izvorno pomeni specializiran in formalni postopek re\u0161evanja sporov, ki se ga pogosto uporablja za re\u0161evanje pomembnih politi\u010dnih vpra\u0161anj med sprtimi stranmi. V politiki je cilj pogajanj zgraditi skupen prostor, ki vodi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13342,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=210"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13343,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210\/revisions\/13343"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13342"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=210"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=210"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=210"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n
\n
\n![\"Suzana](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/milevska\/suzana-milevska.jpg\")
Prof. dr. Suzana Milevska<\/strong> je doktorirala na Goldsmiths College-University of London, Visual Cultures Department. Njeno \u0161tudijsko in raziskovalno dela obsega postkolonialne kritike na Balkanu, razlike med spoloma in feminizem, vizualno kulturo v postsocialisti\u010dnih in tranzicijskih dru\u017ebah \u2026 Trenutno predava umetnostno zgodovino in slogovno analizo na Accademia Italiana v Skopju, je pa tudi gostujo\u010da profesorica na Fine Arts, New York University \u2013 Skopje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"