Laboratorij kuratorskih praks
\n2008\/2009
\nLetnik 12<\/p>\n
Delavnica \u0161t. 3<\/p>\n
15.-16. maj 2009<\/strong> “Umetnost je tisto, zaradi \u010desar je \u017eivljenje bolj zanimivo od umetnosti”, je ena od izjav, ki si jih z lahkoto zapomnimo in za katere se nam zdi, da nas pribli\u017eajo “bistvu” tistega, kar \u017eelimo povedati ali storiti z dejstvom, da \u017eelimo nekaj povedati ali storiti s tistim, za kar mislimo, da je umetnost. Nisem gotov, kje sem to izjavo sli\u0161al ali prebral, spomnim pa se, da je bila povezana s performansi umetnice Gine Pane ali pa morda koga drugega iz te generacije. Izjava ka\u017ee na atmosfero 60ih in 70ih let, ko je bilo vpra\u0161anje “Kaj je umetnost?” ne le pomembno, temve\u010d zastavljano do obsesivnih meja in se zaklju\u010devalo v ironi\u010dnem nasilju, kakor v klju\u010dnem delu Ra\u0161e Todosijevi\u0107a iz leta 1977, Was Ist Kunst?<\/em>.<\/em><\/p>\n Danes se zdi, kakor da je vpra\u0161anje “Kaj je umetnost?” zamenjalo vpra\u0161anje “Kaj lahko z umetnostjo storimo?”<\/strong> Kakor da je odgovor na prvo vpra\u0161anje postal izrabljena, nepotrebna retorika, nekaj o \u010demer je bolje mol\u010dati. Nedavno je neki kustos sodobne umetnosti povedal: “\u010ce neprestano opozarjate na to, kje ali kaj je umetnost, lahko podcenjujete sposobnost opazovalca, da z njo vzpostavi odnos.”<\/p>\n Gre za simptom sodobne umetnosti, ki slavi (resni\u010dno) izku\u0161njo na ra\u010dun interpretacije.<\/strong> Povsod lahko opazimo dolo\u010deno precenjevanje “osebne izku\u0161nje”. Verjamemo zgolj v neposredno izku\u0161njo! bi lahko bil slogan dana\u0161njega \u010dasa: izku\u0161nja postaja osnova “resni\u010dnega, verodostojnega in avtenti\u010dnega znanja o kulturi in o sebi sami.” Sodobna umetnost je le ena izmed manifestacij teh sodb, najbolj izrazite najdemo v izpovednem tonu popularnih medijev – od televizijskih talk show oddaj do Velikega brata in \u017eanra travma-drame v celoti. Zaradi tega obstaja \u010dvrsto vzpostavljena ideolo\u0161ka povezanost med “izku\u0161njo” in “voajerizmom”, med \u017eeljo da postanemo aktivni udele\u017eenec “bivanja v svetu” in ultimativno komodifikacijo izku\u0161nje. <\/strong>Kako \u017eiveti s tem brez obnavljanja poznanih tipov kritike medijev in vra\u010danja k razvidnemu prepoznavanju logike razvitega kapitalizma? Debord nam tu \u017eal ne more ve\u010d pomagati.<\/p>\n Mesta potujejo, umetniki potujejo, tranzicijski prostori, tranzicijske dru\u017ebe, mobilnost, menjava in neposredno udejstvovanje: tako se navadno opisuje svet sodobne umetnosti. Tip umetnika, ki nastaja, ne pripada nikakr\u0161nim ustaljenim okoli\u0161\u010dinam, ampak je zaznamovan z mobilnostjo, klatenjem po svetu, odkrivanjem raznolikosti in stalno kontekstualno fluktuacijo.<\/strong> “V na\u0161i dru\u017ebi morajo biti umetniki turisti, da lahko pre\u017eivijo”, se glasi neka druga kuratorska izjava.<\/p>\n Mobilnost izhaja iz potrebe za individualno samoorganizacijo izven institucionalnih omejitev. Kljub temu je mobilnost povezana z vladajo\u010dimi mehanizmi razvitega kapitalizma. Kapitalisti\u010dni podjetnik in njegov kriti\u010dni “drugi” sta na enaki misiji permanentne mobilnosti. Brian Holmes opa\u017ea: “Celotna dvosmiselnost kapitalizma v njegovem konkretnem, zgodovinskem razvoju, je povezanost med izjemno upravljalsko mo\u010djo nad usmeritvijo in vsebino \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje ter strukturno nujnim prostorom za razvoj avtonomije posameznika.”<\/p>\n Gre za etnografski impulz z njegovo dvojno ostjo radovednosti in kolonializma, direktne izku\u0161nje in strukturalnega premisleka, opa\u017eanja\/opisa in razumevanja\/interpretacije. V dana\u0161nji kulturi je vse lahko predmet etnografskega raziskovanja: specifi\u010dnosti, lokalizmi in situacije \u2013 vse je slab\u0161e in slab\u0161e prepoznavno, ne le v premikanju “med kulturami”, ampak tudi v “perpetuirani premi\u010dnosti” raziskovanega objekta. Pri tem nam je lahko v pomo\u010d koncept “participacijskega opazovanja,” ki ga prevzemamo po Jamesu Cliffordu. Ta koncept “obsega prenos med empatijskim udejstvovanjem v dolo\u010deni situaciji in\/ali dogajanju (izku\u0161nja) in ocene njegovega pomena in zna\u010daja v \u0161ir\u0161em kontekstu (interpretacija).”<\/p>\n V sedanjosti prav poudarjanje prvega spodbuja \u0161tevil\u010dnost etnografskega in umetni\u0161kega zanimanja, a tu lahko poudarimo pomen besede “prenos”, da bi poudarili skrb za aktiviranje dinamike med motiviranim in situiranim polo\u017eajem. Na kateri na\u010din lahko razmi\u0161ljamo o “participacijskem opazovanju” v umetnosti, ki deluje kot prenosnik med empatijo in pomenom? Govorili bomo o pojmih, ki so med seboj tako nepovezani, tako konfliktni, kakor so empatija in smeh, cinizem in naivnost, opazovanje in interpretacija, humanitarni pogled in etnografski pogled, trdna dejstva in fleksibilne idiosinkrazije, malo pa tudi o nogometu in socializmu.<\/strong><\/p>\n Branislav Dimitrijevi\u0107<\/em><\/p>\n Delavnica bo potekala v srbskem jeziku.<\/p>\n Uvodno predavanje<\/strong>, namenjeno \u0161ir\u0161i javnosti in udele\u017eencem delavnice, bo Branislav Dimitrijevi\u0107 imel v \u010detrtek, 14. 5., ob 20. uri<\/strong> v Projektni sobi SCCA.<\/p>\n URNIK<\/strong><\/p>\n Petek, 15. 5. 2009<\/strong> Popoldan: 15.00-18.00<\/strong> Sobota, 16. 5. 2009<\/strong> Popoldan: 15.00-18.00<\/strong>
\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
\nRok za prijavo podalj\u0161an: sreda, 13. maj, do 12. ure<\/strong><\/p>\n
\n\n
\n
\nDopoldan: 10.00-13.30<\/strong>
\n10.00: Pozdrav in uvod. Interpretacija, njeni tradicionalni modeli in njeno prepri\u010danje (predavanje).
\nOdmor
\n12.00: Pogovor o “slavnih primerih” napa\u010dnih interpretacij v zgodovini umetnosti. (Je napa\u010dna interpretacija veljavna interpretacija?) Kako razlo\u017eiti abstrakcijo? Sodobna umetnost in domnevni konec interpretacij.<\/p>\n
\nPrimeri:
\n15.00: “Za\u0161to ne govorim Srpski (na srpskom jeziku)”, film Phila Collinsa, projekcija in pogovor.
\n16.00: Primerjalna analiza videa Johanne Billing in videa Katarine Zdjelar “Everything is gonna be”. Pogovor.
\n17.00: Interpretacije “vzhodnoevropskosti” v sodobni umetnosti. Pogovor.<\/p>\n
\nDopoldan: 10.00-13.30<\/strong>
\n10.00: Pripravljalni pogovor o vsebini predlaganih esejev. Ideje, predlogi in dogovor o temah.
\nOdmor
\n12.00: Pisanje esejev.<\/p>\n
\n15.00: Predstavitev esejev in pogovor.<\/p>\n
\n