SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\n2011\/2013
\nLeto 14<\/p>\n
\u0160tudijska ekskurzija
\nLjubljana v Z\u00fcrichu: 18.\u201321. april 2012<\/p>\n
<\/p>\n
V aprilu 2012 smo se odpravili na drugo ekskurzijo v okviru programa Svet umetnosti, tokratni cilj je bil Z\u00fcrich. V torek zve\u010der smo pri\u010deli potovanje z vlakom, jasno, ni \u0161lo brez zamud in \u017eeljni kave smo prispeli v sredo, \u010de se prav spomnim, okoli desete ure dopoldne. Prvi postanek je bil pension F\u00fcrDich, ki nas je s svojo zanimivo opremo, prijaznim osebjem in lokacijo takoj navdu\u0161il. Kljub temu, da si nas je devet delilo eno kopalnico. Ker so nas \u017ee zgodaj popoldne \u010dakali ogledi, smo takoj preizkusili koliko \u010dasa potrebujemo, da se vsi stu\u0161iramo in se sve\u017ei (a ne preve\u010d naspani) odpravili spoznavat pomembne ustanove\/prostore za sodobno umetnost. Odhod je bil na\u010drtovan v soboto zve\u010der, tako da smo posku\u0161ali v teh slabih \u0161tirih dneh \u010das kar najbolje izkoristiti, vklju\u010dno z organiziranim programom seveda in mislim, da nam je do neke mere uspelo. Poro\u010dila oziroma vtisi na\u0161ih obiskov so kronolo\u0161ko zbrani v nadaljevanju besedila.
\n<\/p>\n
SREDA, 18. 4. 2012<\/strong> Prvi od obiskov nas je vodil v industrijski predel mesta, kjer smo vstopili v eno od velikih, sivih stavb. Kasneje smo izvedeli, da je bilo celotno poslopje prej v rabi kot tovarna igra\u010d, v devetdesetih pa je delovalo kot skvot s tehno zabavami (dolgi hodniki in prostrani prostori, katerih ostanke se kljub trenutnem izgledu sluti, so morali biti idealni!). Trenutno je celoten kompleks namenjen za delavne prostore najrazli\u010dnej\u0161im posameznikom in skupinam, ki prihajajo iz razli\u010dnih strok. V stavbi dela pribli\u017eno 250 ljudi, vendar ne gre za kulturni geto, nam je kasneje pojasnil na\u0161 gostitelj. Za zaklju\u010dek sre\u010danja nam je umetnik pokazal video, ki je rezultat projekta za festival Money for nothing<\/em>, na katerega sta bila Hauser in Chiarenza povabljena leta 2009. Video, ki smo si ga ogledali, je bil posnet v Var\u0161avi in je bil sestavljen iz delov tri dni trajajo\u010dega performansa Hit the ground<\/em>. Ukvarja se s temo takrat nara\u0161\u010dajo\u010de finan\u010dne krize ter problematizira pojem bank, ban\u010dni\u0161tva, ekonomije. Pri projektu je sodelovalo vsega skupaj 14 ljudi, ki so se na performans pripravljali z diskusijami, nato pa so improvizirali. In moram priznati \u2013 izkazali so se kot odli\u010dni igralci! Njihov poskus zbiranja donacij v pomo\u010d bankam, ni bil s strani le teh prav ni\u010d cenjen, prej nasprotno. Nina Skumavc<\/em><\/p>\n — Zasebno galerijo v Z\u00fcrichu s po dvema podru\u017enicama v New Yorku in Londonu nam je predstavila projektna koordinatorica in kustosinja Karin Seinsoth. Galerija, ki so jo leta 1992 ustanovili zbiralka Ursula Hauser, njena h\u010di Manuela Wirth in njen mo\u017e Iwan Wirth, za\u010dasno gostuje v nekdanji stavbi Siemensa \u2013 Hubertus Exhibitions, jeseni pa se ponovno selijo v prenovljene prostore kompleksa pivovarne L\u00f6wenbr\u00e4u.<\/p>\n Gre za verigo prodajnih galerij, ki je ob na\u0161em obisku zastopala 45 svetovnih umetnikov ter upravljala imetje \u0161estih umetnikov. Poleg tega, da skrbijo za prodajo umetni\u0161kih del, prirejajo razstave v vseh galerijah, skrbijo za umetnike, ki jih zastopajo, nekatere ekskluzivno, z njimi sodelujejo tudi pri produkciji in prezentaciji.<\/p>\n Strate\u0161ke odlo\u010ditve (politiko galerije, \u0161iritve dejavnosti, izbor umetnikov) sprejema izvr\u0161ilni odbor, ki ga sestavljajo lastniki in direktorji galerij. Za umetnike in zapu\u0161\u010dine skrbi \u0161est projektnih koordinatorjev. Ti pripravijo preko \u0161tirideset razstav letno. Dva do trikrat letno preuredijo postavitev zasebne zbirke lastnikov, ki je po dogovoru tudi na ogled na lo\u010deni lokaciji. Za umetnike, dela in razstave skrbi okrog sedemdeset zaposlenih v razli\u010dnih oddelkih: prodajni, tehni\u010dni, transportni, ra\u010dunovodsko-finan\u010dni, informacijsko-tehnolo\u0161ki, zalo\u017eni\u0161ki oddelek in oddelek za stike z javnostmi, zlasti pomemben pa je registracijski oddelek, kjer fotografirajo in podrobno popi\u0161ejo vsa dela in njihovo stanje ob prihodu in ko zapustijo podjetje.<\/p>\n Projektni koordinatorji so zadol\u017eeni za kontaktiranje z umetniki, s katerimi se redno sre\u010dujejo, jih podpirajo pri delu, z njimi na\u010drtujejo projekte in jim pomagajo pri izvedbi, skrbijo za materiale, umetnikov arhiv in dokumentiranje del, za razstave, intervjuje. Zadol\u017eeni so tudi za individualno predstavitev del zbiralcem in kupcem.<\/p>\n Ga. Karin Seinsoth nam je predstavila trenutno razstavo: Isa Genzken: Hallelujah<\/em>.<\/p>\n Nem\u0161ka umetnica razstavlja nova dela (skulpture in kola\u017ee), posebej narejena za ta prostor, le dve sta bili \u017ee predstavljeni v Berlinu. Dela so kakofonija barv, materialov in form, navdihnili pa so jo neboti\u010dniki v New Yorku. Mnoge skulpture so izdelane iz \u0161tevilnih industrijskih izdelkov, ki jih umetnica skombinira v neboti\u010dnikom podobne skulpture, ki vabijo pogled v vi\u0161ino. Raznobarvne dizajnerske plasti\u010dne stole ali zgolj lesene zaboje sestavi v razgibano stavbo, ki jo v vi\u0161ini pogleda naseli z lon\u010dnicami in figurami sodobnega potro\u0161ni\u0161tva \u2013 Disneyevimi junaki, plasti\u010dnimi voja\u010dki, Swarovski figuricami ali kakimi drugimi podobami. Razli\u010dne izbrane fotografije sestavi, pokrije s steklom in njihovo zgodbo spoznavamo hode\u010d po teh talnih skulpturah. Med kola\u017ei prepoznamo tudi fotografije iz njene zasebne preteklosti, reprodukcije slik starih mojstrov, avtoportrete, \u010dasopisne izrezke, vo\u0161\u010dilnice, ki jih umetnica deloma pobarva.<\/p>\n Denis Volk<\/em><\/p>\n — Kustosinja Judith Welter nam je predstavila Migros muzej, katerega zasnova sega v leto 1957, ko je vodstvo najve\u010dje trgovske verige v \u0160vici sprejelo odlo\u010ditev, da del prihodkov podjetja nameni kulturi, kar so tudi predvideli v statutu podjetja. Namensko so za\u010deli z oblikovanjem umetni\u0161ke zbirke. V za\u010detnih desetletjih je vodstvo podjetja kupovalo najprej dela lokalnih in nacionalnih umetnikov, v 70-ih pa so se odlo\u010dili za profesionalen pristop in kupovali minimalisti\u010dna dela ter dela nem\u0161kih in \u0161vicarskih umetnikov. Zadnji dve desetletji so usmerjeni k sodobni umetnosti. Leta 1996 so ustanovili Migros muzej na obmo\u010dju nekdanje pivovarne L\u00f6wenbr\u00e4u, ki zaradi prenove, tako kot Hauser & Wirth, za\u010dasno gostuje v nekdanji stavbi Siemensa \u2013 Hubertus Exhibitions. Selitev v prenovljene prostore kompleksa pivovarne L\u00f6wenbr\u00e4u bo jeseni. Muzejska zbirka obsega okoli 500 del.<\/p>\n Muzej Migros prireja razstave sodobne umetnosti. Mnoga razstavljena dela tudi odkupijo za zbirko in na ta na\u010din povezujejo zbirateljsko in razstavno dejavnost. Muzej ni usmerjen na \u017ee uveljavljena dela. Aktivno sodeluje z umetniki pri umetni\u0161ki produkciji in razstavljanju teh del. Na ta na\u010din z razstavami aktivno kreirajo sodobno umetnostno zgodovino, skrbijo pa tudi za vklju\u010devanje umetni\u0161kih del iz zbirke v okolje in za podpiranje sodobne umetni\u0161ke produkcije.<\/p>\n Deli muzejske zbirke so do zaklju\u010dka prenove mati\u010dnih muzejskih prostorov izmenjaje na ogled v Vaduzu, Kasslu, Kremsu, Bolzanu in Genevi.<\/p>\n Razstavni projekt Tour d\u2019Horizon \u2013 Works from the collection of the migros museum f\u00fcr gegenwartskunst<\/em> predstavlja vpogled v razli\u010dne dekade zgodovine zbirke in spremembe tematskih interesov, ki so vodili nakupno politiko. Prvi del predstavlja profesionalizacijo zbirke (1978\u20131981). Drugi del predstavlja \u010das formiranja muzeja v 90-ih letih. Tretji del se ukvarja z vpra\u0161anjem (re)prezentacije starej\u0161ih del iz zbirke.<\/p>\n Na dan na\u0161ega obiska smo se udele\u017eili otvoritve zadnjega dela iz ciklusa razstav, ki nam ga je predstavila kustosinja Judith Welter. \u010cetrti, zadnji del je predstavitev dela Moneybox<\/em> umetnika Giannija Mottija, iz leta 2009. Gre za del serije akcij in del, v katerih umetnik raziskuje naravo in funkcijo dana\u0161njih finan\u010dnih trgov. V tem delu je 20.000 enodolarskih bankovcev pripetih s sponkami na \u017eice in visi z \u017eic na stropu galerije tik nad dosegom obiskovalcev. Delo nima trajne oblike, po razstavi bankovce vrnejo banki. Na ta na\u010din umetnik prika\u017ee odnos med denarjem\/finan\u010dnim sistemom (bankovci) in umetnostjo. Glede na devizne te\u010daje se vrednost tega dela spreminja, s samo umestitvijo v zbirko pa delo pridobi na vrednosti.<\/p>\n Denis Volk<\/em><\/p>\n — Za poslednji obilazak prvog dana na\u0161e posete Cirihu, predvi\u0111en je Les Complices<\/em>, prostor namenjen izlo\u017ebama, diskusijama, performansu i drugim kulturnim de\u0161avanjima. Prostor je osnovan 2002. godine, u cilj kriti\u010dkog ispitivanja kulturnih, socijalnih i politi\u010dkih pojava, kao prisustvo rasizma u zapadnoj kulturi, kulturne politike, heteronormativnost, kapitalizam. Raspon medija i manifestacija kre\u0107e se od izlo\u017ebi tradicionalnih medija, preko pozori\u0161ta, do eksperimentalnog filma, radionica i \u010ditaju\u0107ih grupa.<\/p>\n Iznena\u0111enje u Les Complices<\/em> bila je ve\u010d prire\u0111ena vegetarijanska supa od pe\u010duraka, porodi\u010dna atmosfera, zanimljivi sagovornici, kao i za na\u0161e pojmove nesvakida\u0161nji obi\u010daj da se ve\u010dera na dobrovoljnoj bazi pla\u0107a, \u0161to nije u skladu sa \u2018na\u0161im\u2019 balkansko-ekonomskim obrascem gostoprimstva i doma\u0107inske srda\u010dnosti. Nakon obeda, usledilo je gledanje dva eksperimentalna filma, od kojih je drugi zapravo ostao ne odgledan, pod izgovorom iscrpljenisti zbog celono\u0107nog putovanja vozom do Ciriha. Naime, u sku\u010denoj prostoriji jednog dela galerije, predstavljen je eksperimentalni film autora Ryan Trecartin pod nazivom Tommy-Chat just Emailed me<\/em> u trajanju od oko 7 minuta. Ovaj film intenzivne vizuelizacije, brzih smenjivanja kadrova i dre\u010davih boja, bavi se heteroseksualnom i homoseksualnom normativno\u0161\u0107u, u kontekstu neprekidne telefonske ili online komunikacije aktera filma. Krajnje histeri\u010dan i manijakalan odnos prema elektronskoj komunikacijij, ove ljude \u010dini izolovanim i nestabilnim socijalnim bi\u0107ima. Nakon \u0161oka i iznena\u0111enja usled halucinantnosti filma, ponu\u0111eno je da odgledamo jo\u0161 jedan film istog autora koji se zove I-Be Area<\/em> u trajanju od 108 minuta. Prihvatili smo ponudu, ali samo ostali pa\u017eljivi samo dvadesetak minuta kada je projekcija na svu sre\u0107u prekinuta.<\/p>\n U slu\u010daju da neko \u017eeli da odgleda filmove u HD rezoluciji i sazna ne\u0161to vi\u0161e o umetniku, evo sajta: www.ubu.com\/film\/trecartin.html<\/a><\/p>\n Amalija Stojsavljevi\u0107<\/em><\/p>\n \u010cETRTEK, 19. 4. 2012<\/strong> V sredo dopoldan se je program za\u010del v muzeju Haus Konstruktiv, kjer nas je sprejela Joy Neri-Preiss, ki je tam zaposlena kot vodja fundraisinga in sponzoriranja. Fundacijo za konstruktivisti\u010dno in konkretno umetnost (Die Stiftung f\u00fcr konstruktive, konkrete und konceptuelle Kunst), ki finan\u010dno podpira Haus Konstruktiv, so leta 1986 ustanovili privatni investitorji. Med leti 1987 in 2001 je imela fundacija lokacijo v Seefeldu na obrobju Z\u00fcricha (8. okraj) in se je imenovala Haus f\u00fcr konstruktive und konkrete Kunst. Je prva institucija v \u0160vici in ena prvih v Evropi, ki je promovirala konstruktivisti\u010dno, konceptualno umetnost, umetnost oblikovanja betona in oblikovanje. Dana\u0161nja lokacija muzeja Haus Konstruktiv ni bila izbrana naklju\u010dno, kajti pred selitvijo v histori\u010dno zgradbo nekdanje transformatorske postaje ”ewz-Unterwerk Selnau” (ki je delovala skoraj sto let), so v njej ustvarjali Max Bill, Camille Graeser, Verena Loewensberg in Richard Paul Lohse. Zgradba je eden najlep\u0161ih primerov industrijske arhitekture v Z\u00fcrichu. Pet nadstropna stavba, je bila predelana v moderen in svetel muzej ki se razteza na 1200 m2<\/sup>. Haus Konstruktiv priredi na leto pribli\u017eno \u0161est razstav, ima pa tudi stalno postavitev.<\/p>\n V \u010dasu na\u0161ega obiska sta bili poleg stalne postavitve na ogled \u0161e dve za\u010dasni razstavi. Prva, ki nam jo je predstavila, je razstava ameri\u0161ke konceptualne umetnice Helen Mirre. Naslov razstave, ki je postavljena v treh nadstropjih, je “gehend (Field Recordings 1-3)”. Razstava v muzeju Haus Konstruktiv predstavlja njen ve\u010dleten projekt v katerem raziskuje hojo kot na\u010din bivanja in zavedanja lastnega obstoja, s katerim se navezuje na tradicijo land arta. Nastala je kot rezultat sodelovanja z Bonner Kunstverein, KW Institute for Contemporary Art \u2013 Kunst-Werke Berlin in Haus Konstrukitvom iz Z\u00fcricha. Naslov razstave Field Recordings<\/em> se navezuje na etnolo\u0161ki termin za dokumentarno zvo\u010dno snemanje narave. Leta 2010 je umetnica za\u010dela izvajati projekt v Berlinu, kjer je razvila sistemati\u010dno definiran sistem, ki je temeljil tako na \u010dasovnih kot tudi estetskih merilih. Po mestu (Bonnu, Berlinu in Zurichu) je hodila trideset dni, vsak dan po sedem ur. Vsako uro se je ustavila in pobrala s tal naklju\u010dno izbran predmet, ga premazala s me\u0161anico orehovega olja in japonske sumi tinte ter ga odtisnila na platno. Odtisnjeni motivi ne vsebujejo informacij o kraju (kje so bili odtisnjeni), niti o njenih mislih ob repetitivnem fizi\u010dnem naporu, temve\u010d umetnica na ta na\u010din posreduje izku\u0161njo pokrajine. Na gledalca transponira idejo o trenutku, ki ga posameznik posveti popolnoma banalnim stvarem, hic et nunc trenutkih popolne povezanosti s svojim telesom. Ve\u010dja platna iz nadaljevanja projekta v Bonnu spominjajo na zemljevide in razkrivajo, da jih je umetnica dokon\u010dala ali v celoti naredila v studiu po kon\u010dani hoji. Name\u0161\u010dena na bele muzejske zidove, pa u\u010dinkujejo kot herbariji. Projekt se je zaklju\u010dil v alpskem kraju Brn\u00fcderland v okolici Z\u00fcricha, zato tam odtisnjeni motivi, postavljeni eden poleg drugega, spominjajo na oddaljene vrhove gora. Dela Helen Mirre ne idealizirajo narave, ampak so naravnana bolj znanstveno eksperimentalno in kaligrafsko meditativno.<\/p>\n V muzeju Haus Konstruktiv vsako leto priredijo tudi razstavo kakega \u0161vicarskega umetnika. Retrospektivna razstava fotografa in oblikovalca Rolfa Schroeterja, z naslovom Contact<\/em>, nudi vpogled v umetnikovo metodo dela. Schroeter, ki je v Ulmu \u0161tudiral vizualne komunikacije, je za\u010del svojo umetni\u0161ko pot z eksperimentalno fotografijo. Med leti 1954 in 1956 je ustvarjal fotograme, po zgledu Man Raya in Moholy-Nagya, ki so del te pregledne razstave. Schroeterjeva navidez eksperimentalna in abstraktna dela iz petdesetih razkrivajo njegovo ob\u010dutljivost in poetiko. Tako na podro\u010dju oblikovanja kot fotografije je Schroeter pri svojem delu pokazal zanimanje za igrivo izrabo svetlobe, kar je v \u0161estdesetih privedlo do sodelovanja z umetni\u0161ko skupino Zero. Zaradi zanimanja za procesualno ustvarjanje v serijah pa je vzpostavil sodelovanje z mnogimi umetniki (npr. Otto Piene, G\u00fcnter Uecker, Eugen Gomringer in drugi).<\/p>\n Schroeter se je \u017ee v zgodnji fazi ustvarjanja poigraval z eksperimentalnim vidikom fotografije kot izraznega medija, prepletenim s poezijo. Vpra\u0161anja, kaj fotografija razkriva in na kak\u0161ne na\u010dine se jo lahko interpretira, je razkrival v seriji M\u00f6wen<\/em>. Ob fotografijah se pojavijo igrive pesmi Eugena Gomringerja, ki jih je pesnik napisal posebej za to serijo fotografij.<\/p>\n Na razstavi, ki ima sicer retrospektivni zna\u010daj, dela niso razstavljena kronolo\u0161ko, kajti Schroeter je delal serije v razponu ve\u010d let. V prvem delu razstave so prikazana dela nastala s sodelovanjem z drugimi avtorji, ekspresivne serije iz osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Te foto-instalacije, naslovljene Aletheia<\/em>, prikazujejo ru\u0161evine hi\u0161, zapu\u0161\u010deno posodje in embleme napisane na zidove, ki govorijo o ljudeh in na\u010dinu \u017eivljenja v \u010dasu nacizma in oblasti Sovjetske zveze v nem\u0161kem kraju Wustrow. Schroeter s fotografijami kot ekskurzi v dogodke iz preteklosti, ki se ne smejo ponoviti, ne kritizira politi\u010dne zgodovine, ampak se \u017eeli na ta na\u010din dokopati do resnice.<\/p>\n Instalacija Die Lichtung<\/em> je nastala v sodelovanju z G\u00fcntherjem Ueckerjem. Schroeterja je vznemirila misel na lipovo drevo, ki, \u010de je posekano ob pravem \u010dasu, ne izgubi lubja. Bistvo te serije je ve\u010den proces med prihajanjem in odhajanjem \u2013 \u017eivljenjem in smrtjo. Retrospektivna razstava je zastavljena dovolj \u0161irokopotezno da razkrije mnoga polja umetnikovega zanimanja.<\/p>\n Ob koncu ogleda muzeja smo se ustavili v t. i. Rockefellerjevi jedilnici<\/em>, ki je del stalne postavitve v Haus Konstruktivu. Jedilnico je zasnoval \u0161vicarski umetnik Fritz Glaner, po naro\u010dilu Nelsona A. Rockefellerja, za stanovanje v New Yorku. Glaner je poslikana platna pritrdil na strop in stene. V pripravah na to zahtevno delo je Glaner izdelal maketo, da je preizkusil kako bo instalacija u\u010dinkovala v prostoru. To maketo imajo skupaj z originalno postavitvijo razstavljeno v muzeju. Leta 1987, ko je bila Rockefellerjeva jedilnica naprodaj kot umetni\u0161ko delo, jo je kupila ter restavrirala Paul B\u00fcchi Foundation in jo leta 2008 podarila Haus Konstrukivu, kot del stalne zbirke.<\/p>\n Nina Sotel\u0161ek<\/em><\/p>\n — Galerija Helmhaus se nahaja v starem mestnem jedru, v baro\u010dnem posvetnem traktu, prizidanem cerkvi, ki je bila v \u010dasu reformacije spremenjena v prvo javno knji\u017enico. Ob\u010dinska galerija se osredoto\u010da na doma\u010do \u0161vicarsko, predvsem lokalno umetnost, vse razstave pa si je mogo\u010de ogledati brezpla\u010dno.<\/p>\n Aktualna razstava Ve\u010dji od Z\u00fcricha<\/em> predstavlja umetnost Aussersihla, industrijskega obmo\u010dja, ki je bilo konec 19. stoletja priklju\u010deno mestu in je danes imenovano okro\u017eje 4. Glavnino prebivalstva okro\u017eja je vseskozi predstavljal delavski razred \u2013 vloga delavcev je pomembna za doma\u010de socialdemokratsko gibanje \u2013, ki se je na praznem obmo\u010dju naselil po sredi 19. stoletja. Migranti so pomembno doprinesli k multikulturni skupnosti, okro\u017eje 4, \u0161e posebej obmo\u010dje Langstrasse, pa je zato \u0161e danes obarvano s sociokulturno raznolikostjo. Slaba stran samovlade je porast zlo\u010dinov, organizirani kriminal, prostitucija in preprodaja drog.<\/p>\n Po naftni krizi sredi sedemdesetih let je \u0160vica uvedla stro\u017eje omejevanje priseljevanja migrantskih delavcev. Po preteku devetmese\u010dne delovne vize so se zdomci tako morali vrniti v mati\u010dne dr\u017eave, velik del okro\u017eja 4 pa je postal izpraznjen. V prazna stanovanja so se naselile novonastale alternativne samoiniciative, okro\u017eje pa je delno zajela groba gentrifikacija, da bi bilo bolj vklju\u010deno v mestno jedro. Prve galerije so pri\u0161le \u0161ele v devetdesetih letih, okro\u017eje 4 pa je \u0161e danes edino okro\u017eje v centru mesta, ki nima lastne javne institucije in javnega muzeja.<\/p>\n Na ogled je postavljenih 222 del umetnikov najrazli\u010dnej\u0161ih izvorov, ki jih povezuje kulturni prostor Aussersihl, kjer umetniki \u017eivijo, delajo in ustvarjajo, ali so ustvarjali v preteklosti. Razstava, ki se ozira v preteklost, se hkrati vklju\u010duje tudi v sedanjost, v grobem gre namre\u010d za pregled produkcije zadnjih nekaj desetletij. Razstava je delno zastavljena kot provokacija, kot izjava, saj okro\u017eje 4 kljub temu, da je najbolj produktiven del mesta, \u0161e vedno nima lastnega prostora za razstavljanje. Poimenovanje Ve\u010dji od Z\u00fcricha<\/em> izhaja iz dejstva, da na majhnem obmo\u010dju okro\u017eja 4 \u017eivi in dela ve\u010dina doma\u010dih umetnikov in kulturnih delavcev, tu se rojevajo inovativne ideje in nastajajo prizadevne samoorganizacije. Aussersihl – kot kreativno sredi\u0161\u010de mesta – naj ne bi bila posebnost zgolj znotraj mesta Z\u00fcrich, temve\u010d celotne dr\u017eave.<\/p>\n Dela so razdeljena v ohlapne sklope (eroti\u010dna umetnost, arhitektura in urbanizem idr.), sama postavitev pa posnema stare salonske razstave, pri \u010demer natrpanost ustvarja \u017eeljen komi\u010den u\u010dinek. Zapolnitev prostora pri obiskovalcu vzbudi ob\u010dutek pomirjenosti in doma\u010dnosti. Posamezna razstavljena dela ne dosegajo pri\u010dakovane kvalitete, saj je bila ideja razstave predstaviti ne le visoko umetnost, ampak tudi dela, ki drugje niso prepoznana kot umetnost. Med dobrimi so namre\u010d razstavljena mnoga dela \u0161ibke izvedbe, kustosov pa to ni ustavilo, da bi jih umestili na razstavo in postavili ob bok delom uveljavljenih umetnikov. Kvaliteta naj bi po mnenju kustosov izhajala iz same kvantitete del. Slaba dela lahko razumemo kot ki\u010d, njihovo postavitev pa kot camp, ki se namerno poslu\u017euje ki\u010da, da bi s postavitvijo ustvaril namerni camp. Kustos Michael Hiltbrunner, ni posebej izpostavljal nobenega umetnika, namen razstave je namre\u010d prikazati, da dela kljub razli\u010dni izrazni mo\u010di stojijo za isto sporo\u010dilnostjo in idejami okro\u017eja 4, kljub temu \u2013 ali pa predvsem zato, ker se v panteonu institucij sestrskih okro\u017eij \u010dastijo drugi ideali.<\/p>\n Razstavo so pripravili kustosi Silvio R. Baviera, Michael Hiltbrunner in Guido Mangnaguagno. Po razstavi nas je popeljal Michael Hiltbrunner, ki se udejstvuje kot pisec in esejist, kot kustos je sodeloval z ve\u010d institucijami, kot performer pa \u017ee desetletje nastopa pod umetni\u0161kim imenom Michael Hilton.<\/p>\n Miha Kelemina<\/em><\/p>\n — Za zaklju\u010dek drugega dne smo se odpravili v Corner College, enega od manj\u0161ih prostorov, ki ni pod okriljem institucij. Sama sem \u0161la tja s precej velikimi pri\u010dakovanji, na kar je verjetno vplivala pozitivna reklama organizatorke na\u0161ega programa, Dimitrine Sevove.<\/p>\n Sprejela sta nas Stefan Wagner in Irene Grillo, dva od aktivnih in tudi ustanovnih \u010dlanov tam delujo\u010de ekipe. Corner College je v bistvu neke vrste odprt prostor, ki se je za\u010del oblikovati pod okriljem z\u00fcri\u0161kega t. i. off-spacea Perla Mode leta 2008, od leta 2011 pa delujejo v svojem prostoru na Kochstrasse. Tu prirejajo razna predavanja, delavnice, filmske in bralne ve\u010dere ter tudi razstave. Prav bralni ve\u010deri oziroma Theory Tuesdays kot jim pravijo, so namenjeni branju teoretskih besedil, ki jih posamezniki izbirajo, nato diskutirajo in tako odpirajo govor o teoriji, vendar izven akademskega diskurza. To se mi zdi dobra praksa, saj na ta na\u010din res vsakdo lahko poda lastno razumevanje nekega besedila brez pritiska, ki se ga obi\u010dajno \u010duti v \u0161oli oziroma pod okriljem institucij. Priznati je treba, da po obdobju \u0161olanja res ni lahko najti neko odprto bralno skupino, kjer ti posamezniki odkrivajo nove dimenzije dolo\u010denega besedila. Dobila sem ob\u010dutek, da se \u010dlani res entuziasti\u010dno trudijo z razli\u010dnimi aktivnostmi vzbuditi pozornost in odziv ljudi z zanimanjem za sodobno umetnost in kulturo. Pri tem mi je najbolj pohvalno, da so odprti za predloge od zunaj. Na svoji spletni strani npr. pozivajo vsakogar, da lahko sodeluje pri programu in aktivnostih s svojimi idejami. Konec koncev v njihov prid govori tudi priznanje za njihovo delo nagrada s strani mesta za inovativni prostor za umetnost. Pohvalijo se lahko tudi s svojo bogato zalo\u017eeno knjigarno, ki jo ima pri njih berlinska alternativna zalo\u017eba Motto.<\/p>\n Med predstavitvami projektov je zame najbolj izstopal Play-Mobile<\/em> kuratorskega dvojca Brillo\/Wagner. Povabljena sta bila, da naredita umetni\u0161ki projekt v javnem prostoru za Hunziker \u2013 Areal v Z\u00fcrichu, zapu\u0161\u010deno obmo\u010dje, katerega bodo preoblikovali v naselje. Zanimivo, da niso \u017eeleli stalno postavljenega objekta, temve\u010d tematizacijo podro\u010dja preden pri\u010dnejo graditi. K sodelovanju sta povabila \u0161tiri umetnike, pokazala sta nam prispevek More than living<\/em> Quynh Dong, v Vietnamu rojene umetnice, \u017eive\u010de v \u0160vici. O\u010darana nad praznino prostora je umetnica pono\u010di izvedla performans. Prelevila se je v pevko in pela komercialno uspe\u0161ne, zahodnja\u0161ke pesmi, prevedene v vietnamski jezik (kot smo kasneje videli, v svojo umetni\u0161ko prakso pogosto vklju\u010duje pevski nastop). Ker je ravno na ve\u010der dogodka padal de\u017e, je s svojim vokalom, brez glasbene spremljave, res ustvarila posebno atmosfero.<\/p>\n \u0160e ena prijetna praksa ekipe Corner Collegea, katere smo bili dele\u017eni tudi mi, je dru\u017eenje in pogovor ob kuhanju in u\u017eivanju v kulinari\u010dnih dobrotah. S tem smo namre\u010d zaklju\u010dili na\u0161e dru\u017eenje in tudi \u010detrtkov program. Kljub vsem pozitivnim trenutkom in idejam mlade ekipe, pa se nisem mogla povsem navdu\u0161iti. K temu je verjetno botrovala njihova slaba angle\u0161\u010dina ter nekateri projekti in stali\u0161\u010da, ki se jim zdijo izredno drzni ter inovativni, nam pa malo manj. Verjetno gre za nepoznavanje kultur, saj si mi pod terminom kriti\u010dno in radikalno predstavljamo nekaj povsem drugega kot stereotipno nevtralna \u0160vica.<\/p>\n Nina Skumavc<\/em><\/p>\n PETEK, 20. 4. 2012<\/strong> V predgovoru razstave lahko preberemo, da je \u0161vicarsko oblikovanje eden najve\u010djih nacionalnih izvoznih artiklov. In \u010deprav ni pravil, ki bi natanko dolo\u010dala, kaj to\u010dno je \u0161vicarsko oblikovanje, je pravzaprav pristop tisti, ki pisano zbirko izdelkov postavlja na skupni imenovalec.<\/p>\n Razstavo je vodil Christian Br\u00e4ndle, direktor z\u00fcri\u0161kega muzeja za oblikovanje (Museum f\u00fcr Gestaltung). Povedal je, da je muzej posve\u010den predvsem grafi\u010dnem in industrijskem oblikovanju, kjer ima vsako leto prednost ena izmed omenjenih panog.<\/p>\n Razstava je postavljena v pritli\u010dnem galerijskem prostoru muzeja. Odli\u010dna preglednost omogo\u010da, da lahko obiskovalec po razstavi potuje po obdobjih \u2212 rde\u010d trak, ki je postavljen v vi\u0161jem nivoju, predstavlja podlago za \u0161vicarske plakate, po en plakat pa zastopa vsako izmed stotih let oblikovanja vse do danes. Vmes so v ni\u017ejem nivoju kot oporne to\u010dke za la\u017eje razumevanje postavljeni manj\u0161i razdelki, kjer si iz razli\u010dnih obdobij lahko ogledamo njihove posebnosti, ki obsegajo vse od razvoja in popularnosti helvetice do oblikovanja embala\u017ee za damske hla\u010dne nogavice.<\/p>\n Plakatna zbirka je izjemna in lahko so ponosni nanjo \u2212 ve\u010dina razstavljenih predmetov je iz lastne zbirke oblikovalskega muzeja.<\/p>\n Oblikovanja plakatov so se sprva lotevali predvsem umetniki, ki so \u017eeleli nekaj zaslu\u017eiti, saj je bilo delo dobro pla\u010dano. Ker imajo v \u0160vici \u0161tiri uradne jezike, so tudi plakate tiskali v ve\u010d razli\u010dicah. Tako so vedno tiskali plakat najprej v barvah, nato pa so v \u010drni dodali \u0161e besede v razli\u010dnih jezikih.<\/p>\n Oblikovalci so vedno hodili z roko v roki z umetnostjo. Odli\u010den primer je leta 1920 oblikovan plakat za kavarno Odeon, v takrat izredno konzervativnem Z\u00fcrichu, kjer si je Hugo Laubi drznil upodobiti bogata\u0161kega \u0160vicarja, ki pije kavo in bere desni\u010darski \u010dasopis pod vidnim vplivom konstruktivi\u010dnih idej\u2212 mo\u010dno definirana ploskovitost, diagonale, kontrast med \u010drno in rde\u010do barvo ter kola\u017eiranim \u010dasopisom \u2212 ustvari ogla\u0161evalsko, pa vendar na subtilen na\u010din tudi odli\u010dno dru\u017ebeno anga\u017eirano delo.<\/p>\n Razdelki predstavljajo poglobljen pogled na razli\u010dne smeri grafi\u010dnega oblikovanja in raziskujejo filmski plakat, za\u010detke ogla\u0161evanja, prve animacije, oblikovanje embala\u017ee …<\/p>\n Jelmoli, prva z\u00fcri\u0161ka veleblagovnica, je velik pomen pripisovala oblikovanju izlo\u017eb. Privabiti so \u017eeleli \u010dloveka, ki sledi modnim smernicam, zato so ilustracije in postavitev v izlo\u017ebah izredno modernisti\u010dne in so bile svoj\u010das zelo obiskana mestna atrakcija. Zanimiv je tudi podatek, da je ena izmed prvih \u0161vicarskih animacij nastala kot kroja\u0161ki oglas. Konec 1920. se v \u0161vicarskem plakatu prvi\u010d pojavi fotografija. Br\u00e4ndle pove, da plakati z za\u010detni\u0161ko rabo novih tehnologij niso bili vedno najbolj posre\u010deni, saj novi mediji in tehnologije vedno zahtevajo dolo\u010den \u010das za raziskovanje zmo\u017enosti le-teh.<\/p>\n Ogled nas je nato vodil do dela s \u0161vicarskimi franki (“We love money!”<\/em> se je po\u0161alil Br\u00e4ndle), kjer je prikazan razvoj grafi\u010dne podobe bankovcev, ki so sprva delovale kot obveznice, skozi \u010das pa se je denar moderniziral. Trenutno \u017ee nastaja nova serija bankovcev, manj\u0161i del napredka je prikazan v muzeju, druga\u010de pa projekt poteka v popolni tajnosti in ni veliko informacij o tem, kak\u0161en naj bi bil kon\u010dni izdelek.<\/p>\n Helvetica, \u0161olski primer \u0161vicarskega oblikovanja, je vsem dobro poznana \u010drkovna vrsta in 1957 se je rodila prav v \u0160vici. Lufthansa, Microsoft, Motorola, American Apparel, mnogo uspe\u0161nih znamk s popolnoma razli\u010dnimi storitvami, se je odlo\u010dilo za uporabo helvetice. Uporablja se povsod in ve\u010dkrat tudi oblikovalci svetujejo, da kadar nisi prepri\u010dan kaj uporabiti, s helvetico skorajda ne more\u0161 zgre\u0161iti. Prepoznavnost je seveda zagotovljena.<\/p>\n V osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja so tudi \u0160vicarji pod vplivom punka in novega vala prek grafi\u010dnega oblikovanja plakatov in zine-ov izkazovali odpor proti bur\u017eoazni dru\u017ebi. Grafike so silovite, grobe, najve\u010dkrat izdelane s pomo\u010djo kola\u017eiranja in fotokopirnega stroja.<\/p>\n V zadnjem razstavnem prostoru je bila kot del ve\u010dje postavljena manj\u0161a, interaktivna razstava z naslovom Things to Do!<\/em>, posve\u010dena mladim perspektivnim oblikovalcem, in je odli\u010dno zaokro\u017eila celoten razvoj \u0161vicarskega grafi\u010dnega oblikovanja.<\/p>\n Maja Alibegovi\u0107<\/em><\/p>\n — Naklju\u010dno prebran letak, ki je najavljal retrospektivno razstavo Diane Arbus v Fotomuzeju Winterthur, je spro\u017eil mrzli\u010dno na\u010drtovanje, kako obisk razstave vklju\u010diti v na\u0161 \u017ee tako prepoln urnik. Po predstavitvah bolj ali manj sterilne in politi\u010dno korektne umetni\u0161ke scene, ki smo jo imeli prilo\u017enost spoznati po razli\u010dnih institucijah v Z\u00fcrichu, je omenjena razstava odlo\u010dno pristala na vrhu seznama ”must see”. Ko se je pokazala prilo\u017enost, se nas je zato \u010detverica podala do Fotomuzeja v mestecu Winterthur, od Z\u00fcricha oddaljenega dobre pol ure vo\u017enje z vlakom.<\/p>\n Programsko shemo Fotomuzeja Winterthur<\/strong> (Fotomuseum Winterthur, FMW), ustanovljega leta 1993, zaznamujejo tri usmeritve: posve\u010den je fotografiji, ki je pojmovana kot samostojna umetni\u0161ka zvrst, kot dokument in kot reprezentacija realnosti. Fotomuzej je razstavna galerija namenjena prezentaciji sodobne fotografske produkcije doma\u010dih in tujih avtorjev. Isto\u010dasno pa deluje kot muzej tradicionalnega tipa, kjer so shranjena dela fotografskih mojstrov 19. in 20. stoletja, s poudarkom na fotografskih delih ustvarjenih od leta 1960 do danes. Zbirka obsega okoli 4000 fotografij zbranih z nakupom, donacijami ali posojili. Od tega je pribli\u017eno 300 del dostopnih tudi na internetu in tako na voljo tudi \u0161ir\u0161i mednarodni javnosti, zainteresirani za raziskovanje. Zbirka vklju\u010duje tako dokumentarno kot avtorsko fotografijo. Dela so razstavljena in posebej kurirana, vsakokrat pa jih spremlja publikacija. Vklju\u010duje se jih tudi v tematske razstave, ki povezujejo fotografijo z drugimi podro\u010dji, kot na primer policijska fotografija, industrijska fotografija, modna fotografija, medicinska fotografija ipd.<\/p>\n Od leta 2003 naprej Fotomuzej Winterthur skupaj s Fotografsko fundacijo \u0160vice<\/strong> (Fotostiftung Schweiz, FSS) tvori Center za fotografijo Winterthur<\/strong> (Zentrum f\u00fcr Fotografie in Winterthur). Center zajema dve stavbi, v katerih se poleg razstavnih prostorov in prostorov, kjer hranijo fotozbirko, nahajajo \u0161e sobe za delavnice in seminarje, muzejska trgovina, bar in obse\u017ena knji\u017enica posve\u010dena fotografiji.<\/p>\n V \u010dasu na\u0161ega obiska sta se odvijali dve razstavi. Fotografska fundacija \u0160vice je predstavila obse\u017een opus \u0161vicarskega fotografa Jean-Luc-a Cramatta z naslovom Inventar (Inventory)<\/em>, Fotomuzej Winterthur pa retrospektivo kultne ameri\u0161ke fotografinje Diane Arbus, zaradi katere smo pri\u0161li.<\/p>\n Jean-Luc Cramatte<\/strong> (1959\u2013) je v zadnjih 20ih letih ustvaril obse\u017een fotografski popis inventarjev, ki so deloma rezultat njegove obsesije s fotografiranjem in zbiranjem fotografij ter katalogiziranjem. Njegovo delo je predstavljeno s posameznimi, tematsko zaokro\u017eenimi serijami, s katerimi raziskuje najrazli\u010dnej\u0161e predmete v povezavi z regionalno in lokalno identiteto. Gledalce posku\u0161a opozoriti na tisto, kar pogosto spregledamo. Fotografira propadajo\u010de ali izginjajo\u010de prostore (in z njimi navade): kmetije na pode\u017eelju, po\u0161te v \u0160vici, azil v Fribourgu, poliklinike v Lausanni; portretira mo\u0161ke in \u017eenske v tradicionalnih obla\u010dilih alpskih pastirjev ali jodlarjev ali v nakupovalnem centru v Kamerunu; raziskuje realne in nami\u0161ljene sledi na prizori\u0161\u010dih zlo\u010dinov ali nevidne meje \u0161vicarske pokrajine ipd. Fotografije s kriti\u010dno humornim, mestoma ironi\u010dnim, pogledom tvorijo svojevrstnen popis, etnografijo vsakdanjega \u017eivljenjenja in njegovih sprememb. V njem odseva raba vsakdanjih, navidezno nepomembnih inventarjev, ki pa vendarle v marsi\u010dem sooblikujejo posameznikovo identiteto.<\/p>\n Ameri\u0161ka fotografinja Diane Arbus<\/strong> (1923\u20131971), rojena Nemerov, si je s svojo prepoznavno fotografsko prakso, ki jo je zaznamoval specifi\u010den interes za portretirane subjekte in obvladovanje fotografskega medija, prislu\u017eila status kultne avtorice in mesto med velikani fotografije. \u010cetudi je k temu deloma pripomogel njen, po smrti pogosto mitologiziran, nekonvencionalni na\u010din \u017eivljenja in dejstvo, da ga je kon\u010dala s samomorom, je v fotografiji postavila standarde reporta\u017eno obarvane portretne fotografije, ki danes veljajo za pravilo.<\/p>\n Na ogled je bilo okoli 200 fotografij, med njimi tiste najbolj znane, kot tudi tiste redkje predstavljene. Raziskovanja \u017eeljni so tako imeli kaj videti, na voljo pa je bila tudi soba, v kateri so bile na enem mestu zbrane avtori\u010dine (posthumno izdane) monografije, njena korespondenca, intervjuji, predavanja, objave, kritike razstav itd.<\/p>\n Prepoznavni fotografski slog Diane Arbus, ki je najprej fotografirala za modne revije, se je dokon\u010dno izkristaliziral nekje v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Njeno delo je temeljilo na globljem (s)poznavanju subjektov, ki so postali objekti njenih fotografij. Z njimi je prebila ure in ure, se pogovarjala, jih poslu\u0161ala, jim sledila domov ali na mesta, kjer so se najve\u010d nahajali, ter jih posku\u0161ala fotografirati v trenutku, ko bi odvrgli svojo masko in razgalili svoj pravi jaz. Kljub temu, da je portretirala tudi slavne ljudi, so jo najbolj privla\u010dili atipi\u010dni posamezniki iz vsakdanjega \u017eivljenja ter dru\u017ebeni maginalci. Fotografirala je pare v parku, posameznike v razli\u010dnih du\u0161evnih stanjih, nudiste, du\u0161evno motene, telesno prikraj\u0161ane, cirku\u0161ke performerje, transvestite ipd. Z nekaj izjemami so vsi njeni portretiranci fotografirani v \u010drnobeli tehniki, v formatu 6×6 cm, uokvirjeni v zanje najbolj naravnem okolju, z glavo in o\u010dmi obrnjeni direktno v kamero. Mnogi od teh direktnih pogledov ostanejo z gledalcem \u0161e dolgo po tem, ko zapusti prizori\u0161\u010de. To zmanj\u0161uje u\u010dinek vojerizma in ob\u010dutka fascinacije z bizarnim, ki so ga Arbusovi o\u010ditali nekateri kritiki (npr. Susan Sontag).<\/p>\n Podobno kot je nezamenljivo avtorstvo fotografij nekaterih njenih sodobnikov in prijateljev (npr. Walkerja Evansa in Richarda Avedona), tako so fotografije otroka z igra\u010do ro\u010dne granate, dvoj\u010dic, \u017eidovskega velikana, mehi\u0161kega pritlikavca ali mo\u0161kega, ki je \u017eenska in mnoge druge postale sinonim za Diane Arbus.<\/p>\n Njeno fotografsko govorico so prevzeli mnogi kasnej\u0161i fotografi (npr. Nan Goldin, Cindy Sherman), fotografije zatiranih in marginaliziranih pa so s\u010dasoma postale za\u017eeljene, popularne in posledi\u010dno populisti\u010dne. Kako so se njene fotografije vtisnile v kolektivni spomin in so \u0161e vedno prisotne v splo\u0161ni urbani kulturi, nas je opomnil grafit dvoj\u010dic na zidu, ki nas je presenetil na poti nazaj na udele\u017ebo rednega programa v Z\u00fcrichu.<\/p>\n Povezave:<\/p>\n Jasna Jernej\u0161ek<\/em><\/p>\n — V prostorih ZHdK-ja smo imeli sre\u010danje s pribli\u017eno desetimi udele\u017eencimi z\u00fcri\u0161kega kuratorskega podiplomskega programa in njihove mentorice Dorothee Richter.<\/p>\n Kot predjed sre\u010danja nam je bila ponujena predstavitev dveh projektov, nastalih v sodelovanju s \u0161ir\u0161im umetni\u0161kim krogom in \u0161tudentimi z\u00fcri\u0161ke Akademije za umetnost \u2013 podiplomskega \u0161tudija kuratorstva. Kot kustosinja in producentka obeh projektov je podpisana Dorothee Richter. V projekt Ready Trade Trailer<\/em> je bila vklju\u010dena izbrana skupina umetnikov in neimenovani \u0161tudenti podiplomskega \u0161tudija kuratorstva. Sam koncept projekta je zasnovan na raziskovanju odnosov med umetnostjo in institucijo. Izveden je skozi fizi\u010dno objektivizacijo institucije v obliki premikajo\u010de stojnice, zasnovanega kot neke vrste majhna institucija. Mobilna stojnica se je premikala od Kassla do Z\u00fcricha in kriti\u010dno zastavljal raznovrstna umetni\u0161ka in kuratorska vpra\u0161anja, ideje in izdelke. Tr\u017eni proizvodi diskusij, ki so se dogajale v okviru projekta Ready Trade Trailer<\/em>, pa so bila vpra\u0161anja o odnosih med originalom in kopijo, na\u010dinih ustvarjanja vrednot v umetnosti in odnosih, rezultatih, ki jih poka\u017ee transformacija kulturnega in socialnega kapitala v ekonomski kapital.<\/p>\n Drugi projekt, ki ga je predstavila Dorothee Richter, je bil Archive of sixty theoretical, architectual and artistic proporsals for temporary communities<\/em>. V projektu so kustosi in umetniki skupaj poskusili mapirati oz. arhivirati nasprotujo\u010de si to\u010dke v grajenju in obstoju sodobnih skupnosti. Skupnost je obravnavana kot diskurz, v katerem se sestavjajo disperzne umetni\u0161ke, arhitekturalne, teoreti\u010dne, politi\u010dne prakse in stali\u0161\u010da. Projekt je bil izveden z razpravami in interaktivnimi branji okrog \u0161estdesetih aktualnih knji\u017enih naslovov. Razstava, ki je spremljala teoreti\u010dni del projekta, je poskusila decentralizirati in vklju\u010diti publiko v sam proces ustvarjanja razli\u010dnih pristopov k mi\u0161ljenju, \u017eivljenju, v sodobnih konceptih skupnosti.<\/p>\n Glavna jed na\u0161ega sre\u010danja je bilo fragmentirano branje \u0161e bolj fragmentiranega povzetka Foucaultove misli in dela. The discourse of language<\/em>, predavanje, povzeto na skrajni nemetodolo\u0161ki na\u010din Johna Lye-a je predstavljalo zdrs v to, kar tudi sam Foucault ozna\u010duje kot mitsko pogojeno izgradnjo predstav skozi jezik. Dialog, temelje\u010d na oslabljenih interpretacijah, je pustil vtis psevdo-komunikacije. \u010ce parafraziram Foucaulta, arheologija vednosti ne more obstajati na nivoju diletantske arheologije misli in parafraziranega znanja. Zdi se, da je pot v z\u00fcri\u0161kem kro\u017eku grajenja vednosti in znanja pot doktrinizacije in hermeti\u010dnega debeljenja mita. Namesto utemeljene diskusije o diskurzivnem mi\u0161ljenju in diskurzu jezika smo bili pri\u010de nepopolnemu izvedenskemu mnenju. Namesto subjektivizacije pozicije prihodnjih kustosov in grajenju njihove kriti\u010dne pozicije do teme, smo prisostvovali govorni\u0161kem solu Dorothee Richter.<\/p>\n Istega dne smo se na sede\u017eu \u0161ole Dorothee Richter sre\u010dali s priznanim \u0161vicarskim umetnikom Sanom Kellerjem, ki naj bi nam dal navodila za delavnico naslednjega dne. Razen napihnjenosti sredi prevelike koncentracije za\u010dimb v hrani, je poanta delavnice izpuhtela skozi neprepri\u010dljivo prepri\u010devanje Sana Kellerja. Skupaj s \u0161vicarskimi kolegi naj bi prebedeli no\u010d, naslednji dan pa naj bi se z umetnikom sestali na skupinski meditaciji. Umetnik je hotel prevpra\u0161ati u\u010dinke pritiska, ki izhajajo iz same profesije kuratorstva in ga peklensko splakniti z neznano metodo meditacije. Pri tem naj bi vsi izbrali na\u010din, kako bi prebedeli no\u010d. Nisem prepri\u010dana, \u010de je umetnik sploh imel zgrajen trden koncept, ker je pri umestni opombi poslu\u0161alcev o mestu iniciacije za insomnijo, imel v mislih izklju\u010dno prostore Instituta. Na vpra\u0161anja o specifi\u010dnosti skupine ljudi, vzgibov izbire vsebine projekta in o sami meditaciji oz. eventualnem rezultatu slednje, umetnik ni imel niti odgovorov niti pribli\u017eno jasne vizije. Zaradi neprepri\u010dljivosti, nespecifi\u010dnosti predlagane vsebine performativno \u2013 socialne skupine in svojevrstnega eksperimentiranja z budnostjo, smo se odlo\u010dili za neudele\u017ebo na delavnici. Kljub neuspeli iniciaciji Sana Kellerja, smo no\u010d skupinsko iniciirali v enem od z\u00fcri\u0161kih no\u010dnih klubov, kjer smo ob zvokih nem\u0161kega hard tehna izigrali insomnijo.<\/p>\n Lenka \u0110orojevi\u0107<\/em><\/p>\n — Predavanje Roberta Nigra pod nazivom Eksplozija dijalekti\u010dkog sistema<\/em> koje je odr\u017eano 20. aprila u Herrmann Germann Contemporary u Cirihu, iako nije direktno vezano za savremenu kuratorsku praksu, dalo nam je uvide u neke od filozofskih tokova XX veka, kao i u ona filozofska gledi\u0161ta na kojim po\u010diva savremena misao.<\/p>\n Roberto Nigro je filozof koji se specijalizirao na savremenoj francuskoj i nema\u010dkoj filozofiji, a svoju edukaciju i praksu sticao je na najpresti\u017enijim univerzitetima poput Universities of Bari, Frankfurt, Berlin (FU), Paris X-Nanterre and Paris VIII, Michigan State University. U svom radu bavio se velikim misliocima poput Foucault-a, Althusser-a, Marx-a, Nietzsche-a i Heidegger-a.<\/p>\n Sadr\u017eaj predavanja obuhvata tezu o tome da su fundamentalne postavke savremenog znanja potpuno potisnule dijalektiku, toliko, da zapravo vi\u0161e ne znamo \u0161ta je to dijalektika. Ova antidijalekti\u010dka paradigma desila se pre nekih pedeset godina, kada je generacija nakon 1960. godine, osudila dijalektiku kao vrhovnu i prete\u0107u iluziju, od koje je te\u017eila da se oslobodi vra\u0107anjem, izme\u0111u ostalih, na rad Fridriha Ni\u010dea.<\/p>\n Ni\u010deanska renesansa u trenutku nastanka uticala je na krucijalne filozofke i politi\u010dke pojave, od pitanja strukturalizma, preko formiranja socijalnih i politi\u010dkih pokreta, nastanka nouvelle vague u kinematografiji, krize starih ideologija itd. Me\u0111utim, ono \u0161to Nigro prime\u0107uje, jeste da se antidijalekti\u010dka orijentacija na\u0161e savremene kulture, nije oslobodila starih iluzija.<\/p>\n Neka od pitanja na koje je poku\u0161ano da se odgovori jesu: \u0160ta je dijalektika, a \u0161ta antidijalektika? \u0160ta podrazumeva antidijalekti\u010dka misao? Kako je mogu\u0107e postojanje jezika van dijalektike, ako se zna da jezik filozofije od samog po\u010detka isprepletan sa dijalektikom?<\/p>\n Amalija Stojsavljevi\u0107<\/em><\/p>\n SOBOTA, 21. 4. 2012<\/strong> Zadnja to\u010dka na\u0161ega programa na obisku v Z\u00fcrichu je bila Binz39. To ni bil tisti Binz, za katerega smo sli\u0161ali, da je podoben na\u0161i Metelkovi, ampak gre za fundacijo, ki nudi ateljeje mladim umetnikom in v svojem razstavnem prostoru predstavlja njihova dela. Nahaja se v stavbi nekdanjih skladi\u0161\u010d ob reki Limmat na naslovu Sihlquai 133. Prostori so veliki in privla\u010dni, belina grobe stene in masivna lesena tla dajo ob\u010dutek spro\u0161\u010denosti in kreativnosti. Na tem mestu nas je sprejela uspe\u0161na mlada \u0161vicarska kustosinja Alexandra Bl\u00e4tter. Predstavila nam je poslanstvo in delovanje Binza39 ter tri mlade umetnike, ki trenutno delajo v njihovih prostorih. Fundacijo so ustanovili pred ve\u010d kot petindvajsetimi leti, da bi ponudili ateljeje mladim umetnikom, ki kon\u010dajo \u0161olanje in jim zagotovili mo\u017enost, da svoja dela tudi kmalu razstavijo. V prostorih Binza39 dve leti nudijo brezpla\u010dni atelje vsakemu od \u0161estih izbranih \u0161vicarskih umetnikov, enega pa za \u0161est mesecev dodelijo tujemu umetniku, predvsem iz Vzhodne Evrope. \u017de od leta 1990 so mo\u010dno povezani z nekaterimi vzhodnoevropskimi dr\u017eavami (Bolgarijo, Slova\u0161ko, \u010ce\u0161ko \u2026). V\u010dasih so umetnikom ponudili tudi mednarodne izmenjave, vendar so te kasneje opustili. Predvsem se v Binzu trudijo izbirati razli\u010dne zanimive ustvarjalce raznovrstnih podro\u010dij vizualne umetnosti in jim omogo\u010diti la\u017eji za\u010detek na njihovi umetni\u0161ki poti.<\/p>\n Bistvo institucije smo spoznali tudi z druge strani, torej z vidika umetnikov, ki tukaj delajo. Ob predstavitvi tovrstnega prostora je bilo spoznavanje umetnikov ve\u010d kot dobrodo\u0161lo, da smo lahko videli, kako se v tem okolju po\u010dutijo, kaj delajo in kako. Najprej se nam je predstavil mlad umetnik Roman Gysin, ki se ukvarja predvsem s skulpturo. V njegovem ateljeju smo lahko videli nekaj njegovih del, tudi tista nedokon\u010dana. Sicer pa je bolj kot s svojimi deli, prepri\u010dal z delovnim prostorom, ki je kazal na to, da se v njem ves \u010das nekaj dogaja, ustvarja in raziskuje. Kot je povedal umetnik sam, se pri svojem delu navezuje na histori\u010dna dela sodobne umetnosti, kar je pri njegovih readymade-ih in drugih delih zelo o\u010ditno. Izjava, da svoja dela rad pu\u0161\u010da nedokon\u010dana oziroma jih sproti vedno spreminja, pa prav tako dokazuje, da fant \u0161e vedno i\u0161\u010de svoj pravi umetni\u0161ki izraz. Naslednji umetnik, ki smo ga spoznali je bil Konstantinos Manolakis. Svoje projekte nam je pokazal kar na ra\u010dunalniku. Ve\u010dinoma dela in\u0161talacije, ki se nagibajo k minimalizmu, igri svetlobe in sence ter drugim fizikalnim pristopom. \u0160e najbolj zanimiva je bila umetnica vietnamskega porekla Quynh Dong, ki se ukvarja predvsem s performansom in videom. Njeno ime smo spoznali \u017ee ob predstavitvi enega od projektov Corner Collega (More than living<\/em>). V svoji umetni\u0161ki praksi uporablja pop pesmi ter druge elemente popularne kulture (blizu so ji na primer TV limonade) in jih zdru\u017euje z vietnamsko kulturo in jezikom. Pogledali smo nekaj njenih videospotov in videov. Umetnica je delovala zelo samozavestno, odkrito in osredoto\u010deno, zato tudi ni \u010dudno, da njena praksa sega vedno dlje v svetu sodobne umetnosti. Nazadnje smo si ogledali \u0161e skupinsko razstavo \u0161tipendistov Binza39, kjer so med drugimi sodelovali tudi trije predstavljeni ustvarjalci. Sama razstavna povr\u0161ina je kar obse\u017ena, razteza se \u010dez tri sobe, iz katerih se potem vstopa v ateljeje. Tak\u0161na re\u0161itev je zelo posre\u010dena in privla\u010dna. Postavitev razstave je bila dobra, kar pa ne bi mogli re\u010di za vsa dela. Prvi vtis spro\u0161\u010denosti je, \u010de ne prej, minil ob pogledu na seznam razstavljenih del z dodanimi (mo\u010dno zasoljenimi) cenami. Na primer svetlobna in\u0161talacija o.T umetnice Ane Strika, ki skozi izrezljan papir me\u010de umetelne sence, stane 16.000 \u0161vicarskih frankov.<\/p>\n Z obiskom Binza39 se je zaklju\u010dila na\u0161a ekskurzija, na kateri smo ugotovili, da smo v Z\u00fcrichu na\u0161li le malo skupnih to\u010dk z na\u0161im umetnostnim sistemom in ne glede na to, da smo si ogledali tudi manj\u0161e neodvisne institucije, ki vle\u010dejo samosvojo linijo, se nismo mogli znebiti ob\u010dutka, da se ves \u010das gibajo na varnem obmo\u010dju, kjer je v idejnem smislu te\u017eko najti velike umetni\u0161ke prese\u017eke.<\/p>\n Maja Anton\u010di\u010d<\/em><\/p>\n SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti 2011\/2013 Leto 14 \u0160tudijska ekskurzija Ljubljana v Z\u00fcrichu: 18.\u201321. april 2012 V aprilu 2012 smo se odpravili na drugo ekskurzijo v okviru programa Svet umetnosti, tokratni cilj je bil Z\u00fcrich. V torek zve\u010der smo pri\u010deli potovanje z vlakom, jasno, ni \u0161lo brez zamud in \u017eeljni kave […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6298,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2176"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2176"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2176\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13293,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2176\/revisions\/13293"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6298"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2176"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2176"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2176"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n<\/a>
\n”Ime Relax prikrije, da sva stalno pod stresom”<\/strong><\/em>
\nRELAX studio
\nHermetschloostrasse 70, CH \u2013 8048 Z\u00fcrich
\nwww.relax-studios.ch<\/a><\/p>\n
\nObiskali smo Relax studio, kjer nas je sprejel Daniel Hauser, umetnik, ki skupaj z Marie-Antoniette Chiarenza ustvarja v precej velikem prostoru, ki ga imata v tej biv\u0161i tovarni. Skupaj ustvarjata \u017ee od leta 1983, ko sta se spoznala pri zanimivem prvem skupnem projektu \u2013 poskusu legalizacije skvota v Parizu. Tam sta za pri\u010dela svojo skupno pot kot umetni\u0161ki tandem, nato se je format delovanja rahlo spreminjal, vendar Relax v bistvu \u017ee od Pariza sestavljata Hauser in Chiarenza z ob\u010dasnimi sodelavci. Nekaj \u010dasa sta ustvarjala v Bielu, v Z\u00fcrichu pa sta od leta 2000. Ustvarjata v najrazli\u010dnej\u0161ih medijih in se precej se ukvarjata z vpra\u0161anjem umetnosti v javnem prostoru ter v svojem delu prevpra\u0161ujeta vrednote, kaj te vklju\u010dujejo, izklju\u010dujejo… Trenutno ustvarjata projekt Visible-Invisible<\/em>, kjer med drugim ugotavljata tudi, kako so npr. \u017eenske umetnice vidne \u0161ele od \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja naprej. Poleg projektov nam je Hauser posku\u0161al tudi na kratko razlo\u017eiti delovanje \u0161vicarskega sistema, kako se organizirajo, te\u017eave, s katerimi se sre\u010duje kot umetnik, pa tudi kot prebivalec. Prakti\u010dno vse se organizira v neka zdru\u017eenja, saj je le na ta na\u010din mo\u017eno najemati prostore, zbrati denar … Vse se je sli\u0161alo precej komplicirano in bizarno (\u010deprav ne dvomim, da je struktura na papirju izredno urejena in disciplinirana, saj smo vendar v \u0160vici), vendar bi se bilo mogo\u010de zanimivo malce bolj poglobiti in raziskati sam sistem, za bolj\u0161e razumevanje.<\/p>\n
\nZanimiv prostor, umetnik, skratka dober za\u010detek na\u0161ega spoznavanja \u0160vice. Ravno prav kriti\u010den, verjetno tudi zato, ker ni izvorno lokalen. Prav \u017eal mi je, da nismo pogledali ve\u010d primerov njegovega\/njunega dela, katerega je pa nedvomno vredno prebrskati!<\/p>\n\n![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/01.jpg\")
<\/a> <\/a>
\n![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/03.jpg\")
<\/a> ![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/04.jpg\")
<\/a>
\n![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/05.jpg\")
<\/a> ![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/06.jpg\")
<\/a>
\n![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/07.jpg\")
<\/a> ![\"RELAX](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica1\/08.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nHauser & Wirth<\/strong>
\nHubertus Exhibitions building, Albisriederstrasse 199A
\nCH \u2013 8047 Z\u00fcrich
\nwww.hauserwirth.com<\/a><\/p>\n\n![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/02.jpg\")
<\/a>
\n![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/03.jpg\")
<\/a> ![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/04.jpg\")
<\/a>
\n![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/05.jpg\")
<\/a> ![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/06.jpg\")
<\/a>
\n![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/07.jpg\")
<\/a> ![\"Hauser](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/08.jpg\")
<\/a>
\n![\"Migros](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/09.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nMigros Museum f\u00fcr Gegenwartskunst<\/strong>
\nHubertus Exhibitions building, Albisriederstrasse 199A
\nCH \u2013 8047 Z\u00fcrich
\nwww.migrosmuseum.ch<\/a><\/p>\n\n![\"Migros](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/10.jpg\")
<\/a> ![\"Migros](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/11.jpg\")
<\/a>
\n![\"Migros](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica2\/12.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nDva eksperimentalna filma<\/strong><\/em>
\nLes Complices
\nAnwandstrasse 9, CH \u2013 8004 Z\u00fcrich
\nwww.lescomplices.ch<\/a><\/p>\n
\n
\n<\/a>
\nHaus Konstruktiv<\/strong>
\nim ewz-Unterwerk Selnau; Selnaustrasse 25, 8001 Z\u00fcrich
\nwww.hauskonstruktiv.ch<\/a><\/p>\n\n![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/02.jpg\")
<\/a>
\n![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/03.jpg\")
<\/a> ![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/04.jpg\")
<\/a>
\n![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/05.jpg\")
<\/a> ![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/06.jpg\")
<\/a>
\n![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/07.jpg\")
<\/a> ![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/08.jpg\")
<\/a>
\n![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/09.jpg\")
<\/a> ![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/10.jpg\")
<\/a>
\n![\"Haus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica4\/11.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek in Nina Sotel\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nUmetniki, delavci, kurbe, zvodniki<\/em>
\nPoro\u010dilo o razstavi Ve\u010dji od Z\u00fcricha – Umetnost Aussersihla, okro\u017eja 4<\/strong>
\nHelmhaus Z\u00fcrich
\nLimmatquai 31, 8001 Z\u00fcrich
\nwww.stadt-zuerich.ch\/kultur\/de\/index\/institutionen\/helmhaus.html<\/a><\/p>\n\n![\"Helmhaus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica5\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Helmhaus](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica5\/02.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nOdli\u010dne sestavine, povpre\u010den kon\u010dni rezultat?<\/strong><\/em>
\nCorner College
\nKochstrasse 1, CH \u2013 8004 Z\u00fcrich
\nhttp:\/\/corner-college.com<\/a><\/p>\n\n![\"Corner](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica6\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Corner](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica6\/02.jpg\")
<\/a>
\n![\"Corner](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica6\/03.jpg\")
<\/a> ![\"Corner](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica6\/04.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n<\/a>
\nRazstava ob stoletnici \u0161vicarskega grafi\u010dnega oblikovanja<\/strong><\/em>
\nMuseum f\u00fcr Gestaltung Z\u00fcrich
\nAusstellungsstrasse 60, CH \u2013 8005 Z\u00fcrich
\nwww.museum-gestaltung.ch<\/a><\/p>\n\n![\"Museum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica7\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Museum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica7\/02.jpg\")
<\/a>
\n![\"Museum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica7\/03.jpg\")
<\/a> ![\"Museum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica7\/04.jpg\")
<\/a>
\n![\"Museum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica7\/05.jpg\")
<\/a> ![\"Museum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica7\/06.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nPobeg iz Z\u00fcricha v svet Diane Arbus<\/strong><\/em>
\nFotomuseum Winterthur
\nGr\u00fczenstrasse 44 + 45, CH \u2013 8400 Winterthur (Z\u00fcrich)
\nwww.fotomuseum.ch<\/a><\/p>\n\n![\"Fotomuseum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/letak.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n![\"Fotomuseum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/muzej.jpg\")
<\/a>
\nVir: www.fotomuseum.ch<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n![\"Jean](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Jean-Luc-Cramatte_1.jpg\" "\\"Jean")
<\/a> ![\"Jean](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Jean-Luc-Cramatte_2.jpg\" "\\"Jean")
<\/a>
\n![\"Jean](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Jean-Luc-Cramatte_3.jpg\" "\\"Jean")
<\/a>
\nVir: www.fotostiftung.ch<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n![\"Diane](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Diane_Arbus_1.jpg\" "\\"Diane")
<\/a> ![\"Diane](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Diane_Arbus_2.jpg\" "\\"Diane")
<\/a>
\n![\"Diane](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Diane_Arbus_3.jpg\" "\\"Diane")
<\/a> ![\"Diane](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Diane_Arbus_4.jpg\" "\\"Diane")
<\/a>
\n![\"Diane](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/Diane_Arbus_5.jpg\" "\\"Diane")
<\/a>
\nVir: svetovni splet<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n![\"Fotomuseum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/arbus1.jpg\")
<\/a> ![\"Fotomuseum](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/fotomuseum-winterthur\/arbus2.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n
\n<\/a>
\nNepopolno sre\u010danje<\/strong><\/em>
\nZurich University of the Arts (ZHdK)
\nAusstellungsstrasse 60, 8005 Z\u00fcrich
\nwww.curating.org<\/a><\/p>\n\n![\"Zurich](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica8\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Zurich](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica8\/02.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n<\/a>
\nRoberto Nigro: Eksplozija dijalekti\u010dkog sistema<\/strong><\/em>
\nHerrmann Germann Contemporary
\nStationsstrasse 1, CH \u2013 8003 Z\u00fcrich
\nwww.herrmanngermann.ch<\/a><\/p>\n\n![\"Herrmann](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica9\/01.jpg\")
<\/a> ![\"Herrmann](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica9\/02.jpg\")
<\/a>
\n![\"Herrmann](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica9\/03.jpg\")
<\/a> ![\"Herrmann](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica9\/04.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n<\/a>
\nAteljeji fundacije BINZ39<\/strong>
\nBINZ39
\nSihlquai 133, CH \u2013 8005 Z\u00fcrich
\nwww.binz39.ch<\/a><\/p>\n\n![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/01.jpg\")
<\/a> ![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/02.jpg\")
<\/a>
\n![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/03.jpg\")
<\/a> ![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/04.jpg\")
<\/a>
\n![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/05.jpg\")
<\/a> ![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/06.jpg\")
<\/a>
\n![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/07.jpg\")
<\/a> ![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/08.jpg\")
<\/a>
\n![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/09.jpg\")
<\/a> ![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/10.jpg\")
<\/a>
\n![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/11.jpg\")
<\/a> ![\"BINZ39\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/ekskurzija-zurich\/svica10\/12.jpg\")
<\/a>
\nFoto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"