{"id":222,"date":"2009-10-21T15:14:44","date_gmt":"2009-10-21T13:14:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/222"},"modified":"2018-07-11T22:03:02","modified_gmt":"2018-07-11T20:03:02","slug":"napovedujemo-razstavo-svet-umetnosti-predstavlja-1997-2009","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/222","title":{"rendered":"V 4.380 dneh okoli sveta umetnosti"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti 1997-2009<\/strong>
\nRazstavno dokumentarni projekt<\/p>\n

30. 10.-20. 11. 2009
\nOtvoritev v petek, 30. 10. 2009, ob 20. uri <\/strong>
\nGalerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto
\nGalerija je odprta vsak dan od ponedeljka do \u010detrtka 16.00 do 21.00 in ob petkih od 20.00 do 24.00.<\/p>\n

\n

Na razstavi je bila celostno predstavljena dvanajstletna zgodovina \u0161ole za sodobno umetnost Svet umetnosti. Poleg umetni\u0161kih del je bil na ogled tudi uredni\u0161ko obdelan arhiv dogodkov, akcij, predavanj, delavnic, razstav.<\/p>\n

\"Vabilo\"<\/p>\n

Sodelujo\u010di umetniki:
\nLada Cerar<\/strong> & Sa\u0161o Sedla\u010dek<\/strong>, Alen Flori\u010di\u0107<\/strong>, Marko A. Kova\u010di\u010d<\/strong>, Tanja La\u017eeti\u0107<\/strong> & Dejan Habicht<\/strong>, Ivan Maru\u0161i\u0107 Klif<\/strong><\/p>\n

Kustosinja: Sa\u0161a Nabergoj<\/strong>
\nAsistentka: Sonja Zavrtanik<\/strong>
\nPostavitev razstave: Damijan Kracina<\/strong>
\nProdukcija: Zavod SCCA-Ljubljana<\/a>
\nKoprodukcija: Galerija Alkatraz<\/a> \/ KUD Mre\u017ea<\/p>\n

SPREMLJEVALNI PROGRAM
\nMarko A. Kova\u010di\u010d: Sub-avkcija<\/strong>
\nTorek, 10. novembra, ob 20. uri v Galeriji Alkatraz<\/p>\n

\n

Fotografije z otvoritve<\/a><\/p>\n

Fotografije postavitve razstave<\/a><\/p>\n

Fotografije Sub-avkcije Marka A. Kova\u010di\u010da<\/a><\/p>\n

Sub-avkcija (video esej)<\/a><\/p>\n

Izjava kustosinje (Vest.si)<\/a><\/p>\n

\n

Te\u010daj za kustose in serija predavanj sta leta 1997 nastala v \u017eelji, da bi mlade bodo\u010de strokovnjake spodbudili k usmerjenemu ukvarjanju s sodobno umetnostjo. Ime Svet umetnosti<\/em>, ki ga je skovala Alenka Pirman (skupaj z Lilijano Stepan\u010di\u010d iniciatorka programa), je bil zavoljo svojega \u0161irokega, vseobsegajo\u010dega pomena mi\u0161ljen nekoliko ironi\u010dno. Enajst te\u010dajev in razstav, nekaj ducat predavanj, okroglih miz, delavnic, seminarjev, \u0161tudijskih potovanj in dobra stotnija sodelujo\u010dih pa je pripeljalo do dana\u0161njega Sveta umetnosti – \u0161ole za sodobno umetnost<\/em>, ki je v svoji kompleksnosti, raznolikosti in obse\u017enosti dorasla imenu. <\/p>\n

V 4.380 dneh okoli sveta umetnosti<\/strong> ni pregledna razstava in izbor umetni\u0161kih del ni narejen na podlagi demokrati\u010dnega klju\u010da: torej enakovrednega predstavljanja izbora vsakega letnika. Kustosinja je postavila vsa dela, ki so bila vklju\u010dena v enajst zaklju\u010dnih razstav te\u010daja za kustose, v okvir fizi\u010dno neobstoje\u010de zbirke Sveta umetnosti<\/em>, ki so jo vsako leto dopolnjevale nove, glede na afinitete in znanja zelo razli\u010dne skupine te\u010dajnikov. Vse generacije so se oblikovale znotraj konteksta te\u010daja za kustose, njegovih omejitev in usmeritev, ki so jih narekovali mentorji in nenavsezadnje celoten kontekst institucije, torej Zavoda SCCA-Ljubljana, in seveda edina stalna prebivalka Sveta umetnosti<\/em>, Sa\u0161a (Glavan) Nabergoj. Le-ta je prvo leto delovala kot asistentka, vsa naslednja pa kot vodja \u0161ole, v\u010dasih tudi mentorica, vedno vpletena v vse nivoje vsebinskega in organizacijskega ustroja programa. Izbor petih del iz zbirke enainosemdesetih je rezultat raznolikih kriterijev: \u0161tela je vloga posami\u010dnega dela v \u0161ir\u0161em opusu avtorja, njegova umestitev v \u0161ir\u0161i okvir te\u010daja, klju\u010den pri izboru pa je bil tudi kontekst Galerije Alkatraz, ki zadnji dve leti nudi domicil razstavnemu delu \u0161ole.<\/p>\n

Svet umetnosti<\/em> ima glede na obse\u017enost programa malo javnih dogodkov, saj se bistveni procesi zaradi narave dela odvijajo v majhnih krogih te\u010dajnikov, seminaristov …, \u010deravno bi bili zavoljo svoje vsebine zanimivi tudi \u0161ir\u0161i javnosti. Zato smo ob tej prilo\u017enosti \u0161e posebej skrbno raziskali obse\u017een avdio-vizualni arhiv, ki se gradi od vsega za\u010detka in ki je izjemno dragocen, obenem pa zavoljo kroni\u010dnega pomanjkanja kadrov, \u010dasa in denarja, ki pesti vse majhne organizacije, kreativno-kaoti\u010dno (ne)urejen in premalo dostopen raziskovalcem in \u0161tudentom. V 4.380 dneh okoli sveta umetnosti<\/strong> bo tako ponudil uverturo v bodo\u010do \u0161tudijsko-arhivsko platformo Sveta umetnosti<\/em>. V Galeriji Alkatraz bo predstavljen prvi del obdelanega arhiva dogodkov, akcij, predavanj, razstav. Prvi\u010d bo tako na ogled kompilacija video esejev, ki so v okviru seminarja nastajali od leta 2004. Izpostavljamo pa tudi najve\u010djo dragocenost Sveta umetnosti<\/em> in to je izjemna kakofonija sodelovanja \u0161tevilnih posameznikov, ki so v okviru Sveta umetnosti<\/em> pou\u010devali, sodelovali, debatirali, izmenjavali ideje, razvijali skupne in ob oblikovanju sebe sooblikovali tudi umetnostno sceno.<\/p>\n

\n
\n

\n\"Lada
\nLada Cerar <\/strong>& Sa\u0161o Sedla\u010dek<\/strong>, Toilets \/ Made in India<\/em>, 2004<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
Na potovanjih je strani\u0161\u010dna \u0161koljka, podobno kot kontinentalni zajtrk, poseben luksuz ali dobrina, ki je v dvajsetem stoletju postala standard civiliziranosti. Tip strani\u0161\u010dne \u0161koljke je ne samo v higienskem smislu, temve\u010d tudi v nacionalnem postal nezamenljiva ikona. \u017di\u017eek je pisal o mnogoterih tipih strani\u0161\u010d in izpostavil nem\u0161ko, francosko in anglo-saksonsko strani\u0161\u010de kot primere, kako se nacionalni karakterji ka\u017eejo v razli\u010dnih tipih strani\u0161\u010d in na\u010dinu odplakovanja dreka.
\nKer sva potovala z letalom iz Evrope na vzhod, so se tipi strani\u0161\u010d spreminjali glede na nacionalni karakter letali\u0161\u010d. Do Indije sva v \u017eivo spoznala vse \u017di\u017ekove tipe, celo ve\u010d, v Indiji sva naletela \u0161e na indijski ”\u010du\u010davac” in evro-indijski tip \u0161koljke. Na\u0161tela sva pet razli\u010dnih tipov, katerih skice sva dala izvesti, v obliki gobelinov, pri indijskih tekstilnih delavcih, ki so neprimerljivo cenej\u0161i od evropskih, in jih nato pripeljala nazaj v Evropo.
\n(Lada Cerar & Sa\u0161o Sedla\u010dek v Mumbaju, februar 2004)<\/div>\n
\n

\n\"Alen
\nAlen Flori\u010di\u0107<\/strong>, Bez naslova (Brez naslova)<\/em> no. 01\/01, 2001<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
V videu se nam v no\u010dnem prizoru skozi okno odpira nekoliko voajeristi\u010den pogled v razsvetljeno dnevno sobo. V sobi, v katero kukamo, zaznavamo sne\u017eenje televizorja in osebo na kav\u010du. Ta oseba je avtor sam. Deluje kot nekak\u0161en hologram, ki izginja in se pojavlja, vendar njegovo pojavljanje ni nikoli dokon\u010dno.<\/div>\n
\n

\n\"Marko
\nMarko A. Kova\u010di\u010d<\/strong>, Evropa (Na smeti\u0161\u010du zgodovine),<\/em> 1997<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
Instalacijo z istim naslovom je umetnik postavil na prvi razstavi Sveta umetnosti This art is recycled<\/em> leta 1997. Kova\u010di\u010d je nato proti koncu razstave pripravil sub-avkcijo, kjer dra\u017eitelji niso vi\u0161ali cen, temve\u010d so jih ni\u017eali. Instalacijo je prodajal po delih, cene pa se je ni\u017ealo fizi\u010dno, s po\u0161kodovanjem dela. Kova\u010di\u010d je v ta namen ponudil nekaj oro\u017eij, od fra\u010de do macole.
\nPri\u010dujo\u010da instalacija je ne ravno natan\u010dna kopija prve, umetnik pa bo na podlagi preteklih izku\u0161enj v torek, 10. novembra, ob 20. uri, izvedel sub-avkcijo pod istimi pogoji in z istim oro\u017ejem.<\/div>\n
\n

\n\"Tanja
\nTanja La\u017eeti\u0107<\/strong> & Dejan Habicht<\/strong>, Govedji gula\u0161<\/em>, 1997<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
Kot \u0161tudentki arhitekture se mi je oblikovanje objektov zdelo zelo zanimivo. V nasprotju z dolgimi in zavitimi procesi, ki jih zahteva arhitektura, lahko pri oblikovanju objektov obdr\u017ei\u0161 pregled nad celotnim procesom, od ideje do realizacije. Leta 1993 sem sre\u010dala profesionalnega fotografa Dejana Habichta, moje stanovanje pa se je polnilo z nenavadnimi stoli, solatnimi skledami in torbicami. To sta bila oba razloga, zavoljo katerih sem se nehala ukvarjati z objekti in za\u010dela s fotografijami.
\nEden zadnjih objektov, ki sem jih naredila, je bila torbica, narejena iz konzerve “Govedji Gula\u0161”, legendarnega jugoslovanskega junk fooda. Poleti 1997 sva z Dejanom potovala po muzejih in galerijih v Berlinu, Kasslu, Munstru, Amsterdamu in Benetkah. Dokumentarni material z najinih potovanj sva predstavila tako, da sva prilepila fotografije na zid in postavila torbico v stekleno vitrino.
\n(Tanja La\u017eeti\u0107)<\/div>\n
\n

\n\"Ivan
\n Ivan Maru\u0161i\u0107 Klif<\/strong>, Bez naslova (Brez naslova),<\/em> 1993-1995<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
<\/div>\n
Razstavljeno delo je svetlobna in\u0161talacija, in sicer gibajo\u010de kovinsko telo z re\u017eami, osvetljeno od spodaj. Osvetlitev in transparentnost omogo\u010data ustvarjanje razli\u010dnih svetlobnih barvnih ploskev, projiciranih na strop. <\/div>\n
\n

FOTOGRAFIJE ZA MEDIJE <\/p>\n

www.scca-ljubljana.si\/press\/razstava-su\/<\/a><\/p>\n\n

Program Svet umetnosti podpirajo MOL, Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS in Evropska kulturna fundacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Svet umetnosti 1997-2009 Razstavno dokumentarni projekt 30. 10.-20. 11. 2009 Otvoritev v petek, 30. 10. 2009, ob 20. uri Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto Galerija je odprta vsak dan od ponedeljka do \u010detrtka 16.00 do 21.00 in ob petkih od 20.00 do 24.00. Na razstavi je bila celostno predstavljena dvanajstletna zgodovina \u0161ole za sodobno umetnost […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13015,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,29],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/222"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=222"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/222\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3764,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/222\/revisions\/3764"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13015"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=222"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=222"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=222"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}