{"id":2316,"date":"2012-06-29T13:59:22","date_gmt":"2012-06-29T11:59:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2316"},"modified":"2018-06-18T22:45:47","modified_gmt":"2018-06-18T20:45:47","slug":"o-kuratorskih-intervencijah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2316","title":{"rendered":"O kuratorskih intervencijah"},"content":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\n2011\/2013
\nLeto 14<\/p>\n

Poro\u010dilo z mednarodne konference<\/p>\n

10. in 11. maj 2012<\/strong>
\nUniverza uporabnih umetnosti Dunaj<\/p>\n

\n\n\n\n
\n

ECM, magistrski študij kuratorstva<\/em> v okviru Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju, je ob svoji desetletnici organiziral mednarodno konferenco z naslovom Uporabno razstavljanje<\/strong>. Konference, ki je potekala 10. in 11. maja 2012 v prostorih univerze, so se udele\u017eili številni mednarodno uveljavljeni strokovnjaki: Suzana Milevska, Peter Weibel, Barbara Steiner, Erwin K. Bauer, Martin Krenn, Marion von Osten, Kristina Leko<\/strong> idr., povabljena pa je bila tudi Saša Nabergoj<\/strong>, vodja Sveta umetnosti, šole za kustose in kritike sodobne umetnosti<\/em>, ki je eden izmed programov SCCA, Zavoda za sodobno umetnost – Ljubljana. <\/p>\n

<\/p>\n

Sodelujo\u010di so v svojih predavanjih in diskusijah tematizirali zgodovino razstavljanja, ki je zgodovina razli\u010dnih med seboj prepletajo\u010dih se interdisciplinarnih praks v polju vizualne umetnosti, v katerem so oblika in pomen, kulturna produkcija in njena vloga v dru\u017ebi tesno povezane. Razstave zato ohranjajo zahteve in tradicije uporabnih umetnosti, vendar jih tudi revidirajo in aktualizirajo. Z obzirom na trenutni proces reformulacije pojma "uporaben" je namre\u010d bistvenega pomena, da se temeljito preu\u010di zahteve in potrebe muzejev in razstav. Posebej je potrebno izpostaviti razprave, ki so povezane z demokratizacijo, sodelovanjem, intervencijo, utopijo in proizvajanjem znanja, kar se nanaša predvsem na vprašanja oblikovanja razstav in ravnanja s predmeti. (program konference<\/a>)<\/p>\n

Udele\u017eenci okrogle mize z Amer Abed, Martinom Krennom<\/strong> in Sašo Nabergoj <\/strong>so se glede na to, kateremu predavatelju se \u017eelijo pridru\u017eiti, razdelili v tri skupine. Na za\u010detku svojega predavanja z naslovom O kuratorskih intervencijah<\/em> <\/strong>je Saša Nabergoj \u017eelela osvetliti kontekst in okoliš\u010dine sveta umetnosti v katerem deluje \u017ee dvajset let, zato je predstavila programe SCCA, s posebnim poudarkom na Svetu umetnosti<\/em> in Studiu 6<\/em>, ki je tudi primer njene kuratorske prakse. Nadaljevala je s predstavitvijo primera, ki je bil nato osnova za debato: Laboratorij kuratorskih praks<\/em>, v katerega je bil preoblikovan deseti letnik te\u010daja za kustose. Zamišljen je bil kot (plodno) okolje, v katerem bi sodelovali raznoliki, v okolju sodobne umetnosti \u017ee uveljavljeni, posamezniki, zato so bili k sodelovanju povabljeni nekdanji te\u010dajniki in seminaristi Sveta umetnosti<\/em>. Skupno raziskovanje sedmih izbranih in razmišljanje ob snovanju zaklju\u010dnega dogodka je bilo nadgrajeno z analizo in refleksijo preteklosti Sveta umetnosti<\/em>, hkrati pa je laboratorij slu\u017eil tudi za sprotno preverjanje njihovega delovanja in prevpraševanje idej celotne kuratorske scene pri nas. Eden izmed ciljev laboratorija je bilo namre\u010d tudi iskanje novih oblik dela, na\u010dinov sodelovanja in komunikacije med protagonisti v svetu sodobne umetnosti. <\/p>\n

Program je bil izjemno kompleksen: med drugim so pripravili dve okrogli mizi, ki sta pripeljali skupaj tako reko\u010d vse klju\u010dne protagoniste kuratorstva v slovenskem prostoru v preteklih štiridesetih letih. Laboratorij se je sklenil dvakrat, z enotedenskim projektom z naslovom LabSUs – Platforma kuratorjev, umetnikov, piscev in teoretikov<\/em> v Galeriji Škuc junija 2007 in z razstavo LabSUs osebno\/osobno<\/em> v Mestni galeriji v Labinu oktobra istega leta. To sta bila dva razli\u010dna na\u010dina udejanjanja ene kuratorske prakse: v Galeriji Škuc so kustosi z nenehno navzo\u010dnostjo in z intenzivnim ve\u010dplastnim javnim, pol-javnim in internim programom v teden trajajo\u010dem zamahu prikazali kuratorski vsakdan; v Labinu so svoj kuratorski kredo izpovedali z izborom umetniških del in individualno kuratorsko izjavo. <\/p>\n

Saša Nabergoj je za te\u010dajnike namenoma vzpostavila precej ohlapen okvir, ki je dovoljeval, pri\u010dakoval in celo zahteval veliko mero anga\u017eiranosti in samoiniciative vseh udele\u017eencev, saj se je od njih pri\u010dakovalo, da bodo dinamiko sre\u010danj in organiziranih javnih dogodkov prilagodili intenzivnosti svojih lastnih raziskav na \u017ee omenjenih podro\u010djih. Laboratorij je bil namre\u010d eksperiment, posledica dolgoletnega raziskovanja vsebinskih in formalnih mo\u017enosti kuratorske šole, zato je bil kot tak zamišljen kot prevpraševalec tradicije, ute\u010denih formatov ter iskalec novih modelov. Eksperiment, analiziranje med samim delom, namre\u010d omogo\u010da povsem nepredvidljive, inovativne rezultate, do katerih z delom po bolj ute\u010denih strukturah ni mogo\u010de priti. Seveda pa ravno zaradi tega prinaša tudi toliko ve\u010dje tveganje. <\/p>\n

Iz današnje perspektive je mo\u010d najti v celotnem laboratoriju mnogo napak, ki so imele celo skupni imenovalec: premajhno refleksijo forme dogodka, ki je zahteval aktivno sodelovanje udele\u017eencev. Tudi predpostavka, da se bodo umetniki voljni pogovarjati o svojem delu s sedmimi kustosi, se je tekom projekta LabSUs<\/em> izkazala za povsem utopi\u010dno. S formatom LabSUs<\/em> v Škucu so \u017eeleli pokazati intenzivnost svojega kuratorskega dela, vendar je ob isto\u010dasnem snovanju kon\u010dane razstave in pripravljanju vsakodnevnega programa, ki se je odvijal v galeriji Škuc, enostavno zmanjkovalo \u010dasa – posledica je bila dejansko prevelika produktivnost, dejstvo, da se kustosom kljub poskusom ni uspelo izviti iz zakoreninjenega razmišljanja v smeri – produkcije. Prav tako bi k resni\u010dni evaluaciji eksperimenta pripomogla kon\u010dna publikacija z analizo celotnega procesa, ko so bile misli vseh udele\u017eencev še sve\u017ee, vendar je za to zmanjkalo tako denarja kot entuziazma. <\/p>\n

Kljub temu (ali prav zato) pa je bil celoten proces eden izmed najbolj zanimivih od vseh let Sveta umetnosti<\/em>. Izkazalo se je, da je dragocenost laboratorija v tem, da ga razumemo bolj kot platformo za ideje "in progress" in manj kot zaporedje številnih javnih dogodkov v dolo\u010denem diskurzu.<\/p>\n

Ekipa Sveta umetnosti<\/em><\/p>\n

\n

Napoved dogodka<\/a>\n<\/td>\n

\"mednarodna
\n\"mednarodna
\n\"mednarodna
\n\"mednarodna
\n\"mednarodna\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI, \u0161ola za kustose in kritike sodobne umetnosti 2011\/2013 Leto 14 Poro\u010dilo z mednarodne konference 10. in 11. maj 2012 Univerza uporabnih umetnosti Dunaj ECM, magistrski študij kuratorstva v okviru Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju, je ob svoji desetletnici organiziral mednarodno konferenco z naslovom Uporabno razstavljanje. Konference, ki je potekala 10. in 11. maja […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13164,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,18,22,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2316"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2316"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2316\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9267,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2316\/revisions\/9267"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13164"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2316"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2316"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2316"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}