{"id":2395,"date":"2005-08-10T16:48:55","date_gmt":"2005-08-10T14:48:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2395"},"modified":"2019-07-26T14:53:58","modified_gmt":"2019-07-26T12:53:58","slug":"cisto-umazano","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2395","title":{"rendered":"\u010cisto umazano. Procesi “higienizacije” skozi umetni\u0161ke prakse v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Leto 9
\n<\/em><\/p>\n

\n

\u010cisto umazano<\/strong><\/a> je sklepna razstava Te\u010daja za kustose 2004\/2005 in je bila od 24. junija do 22. julija 2005 na ogled v ljubljanski Galeriji \u0160kuc. SCCA, Zavod za sodobno umetnost \u2212 Ljubljana \u017ee osmo leto vodi Svet umetnosti \u2212 \u0161olo za sodobno umetnost, kjer se na te\u010daju za kustose izobra\u017eujejo in s sklepno razstavo predstavijo mladi kustosi in kustosinje, ki sta jim letos z mentorskimi nasveti in sugestijami stala ob strani Nevenka \u0160ivavec, kustosinja Likovnega salona Celje, in Alen O\u017ebolt, likovni umetnik in publicist.<\/p>\n

Kustosi razstave, Ivana Bago<\/strong>, \u0161tudentka umetnostne zgodovine in angle\u0161\u010dine iz Zagreba, Miha Colner<\/strong>, absolvent umetnostne zgodovine, Ida Hir\u0161enfelder<\/strong>, absolventka sinologije, Monika Ivan\u010di\u010d<\/strong>, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture, Nina Kodri\u010d<\/strong>, absolventka kulturologije, Mojca Man\u010dek<\/strong>, kulturologinja, in Tanja Pavli\u010d<\/strong>, \u0161tudentka umetnostne zgodovine, so si kot izhodi\u0161\u010dno temo pri koncipiranju razstave izbrali fenomen osebne higiene. Rezultat desetmese\u010dnih prizadevanj, usklajevanj, konsenzov in kompromisov je obse\u017een razstavni projekt izbranih del slovenskih likovnih umetnikov (pri izboru del so bili kustosi zamejeni z letnicama 1995 in 2005). \u201cUmivamo roke, peremo mo\u017egane, \u010distimo jezik, bri\u0161emo spomine, dezinficiramo sebe in okolje. \u010cisto\u010da in umazanija se povezujeta z lepoto in boleznijo, s telesom in okoljem, z mikro in makro higieno. (\u2026) Velik del \u010dlovekovega vsakodnevnega bivanja pa tudi filozofskega razmisleka zaseda preokupacija s to tematiko,\u201d<\/em> so v spremljajo\u010dem tekstovnem materialu razstave zapisali kustosi.<\/p>\n

Mlade kustose je pri delu omejeval prostor in prora\u010dun, ob vsem tem pa jim je nemalo te\u017eav povzro\u010dalo usklajevanje in kompromisno sodelovanje, saj je skupina sedmih razli\u010dnih pogledov morala delovati sinhrono, kot \u201cen kustos\u201d. Vsi so ob koncu priznavali, da je skupinsko delo te\u017eje, kot so si predstavljali na za\u010detku, v isti sapi pa dodajali, da so skozi delovanje v skupini pridobili ogromno dragocenih izku\u0161enj, ki jim bodo koristile na bodo\u010di kuratorski poti.<\/p>\n

Razstava je postavljena \u010disto<\/strong>, pregledno in korektno. Katalog oziroma spremna publikacija je prav tako umetni\u0161ki objekt, zaradi pomanjkanja sredstev natisnjen na odpadni papir in ro\u010dno razrezan ter zlo\u017een brez spenjanja ali lepljenja. \u010ce je zmanjkalo denarja za \u201c\u010disti\u201d katalog, se zdi dobra re\u0161itev, da so se kustosi odlo\u010dili za odpadni, \u017ee potiskani papir, vendar niso \u0161li do konca, saj katalog ni popolno nasprotje obi\u010dajnim, na \u010disti papir natisnjenim katalogom. Mogo\u010de bi lahko kustosi obiskovalcu prepustili, da iz (originalne) plakatne oblike naredi, kar ho\u010de in bi, na primer, pripisali le navodila za uporabo (ki bi zanimivo dopolnjevala navodila za pripravo \u010dajev, ki se nahajajo na pisanih straneh \u201ckataloga\u201d).<\/p>\n

Pomenljiv naslov razstave \u010cisto umazano<\/em> se lahko bere (vsaj) na dva na\u010dina. Kot nasprotujo\u010da si pojma: \u010disto\u010da in umazanija, ali kot \u010disto oz. popolnoma umazano. V prvem primeru gre za nasprotje, ki mora nujno soobstajati, saj \u010disto\u010de brez umazanije ni, oziroma je brez nasprotnega pola ne bi zaznali. Med nasprotjema \u010disto in umazano je sicer nevtralna, zlata sredina: ravno prav \u010disto\/ravno prav umazano, ki pa za umetnike v nobenem primeru ni konstruktivna.<\/p>\n

Drugi na\u010din branja naslova: \u010disto\/popolnoma umazano bi se lahko nana\u0161al na temo, ki jo v katalogu izpostavi kustosinja Mojca Man\u010dek, ko ugotavlja, da se kustos s pridobivanjem finan\u010dnih sredstev \u201cspu\u0161\u010da v obmo\u010dje umetnostnega trga, kjer vladajo dolo\u010dene zakonitosti in pri tem se poraja vpra\u0161anje, kaj je sploh \u010disto in kaj umazano\u201d<\/em>. Vsekakor zanimiva tema, o kateri bi tako umetniki kot kustosi lahko na \u0161iroko razpravljali. Povsod, kjer je prisoten denar, je prisotna tudi \u201cumazanija\u201d \u010dlove\u0161kega pohlepa, \u201cumazanija\u201d boja za privilegirani polo\u017eaj. Vpra\u0161anje morale, ki je del \u010dlovekove mentalne higiene in kjer prav tako obstajajo neki nujni \u201chigienski\u201d minimumi.<\/p>\n

V uvodnem delu kataloga so kustosi zapisali: \u201c\u010cisto\u010da je temeljna norma kultiviranosti, kot kulturna vrednota pa ozna\u010duje socialne pozicije, socialne razlike, socialne dol\u017enosti. (\u2026) Procesi \u2018higienizacije\u2019 so povezani s poljem dru\u017ebene prevzgoje, s standardi mestne higiene, z ravnanjem z lastnim telesom in boleznimi, s sanacijo mestnega prostora. Seveda pa je treba za dejanski uspeh procesa \u2018higienizacije\u2019 nujno o\u010distiti tudi \u2018\u010dlove\u0161ke glave\u2019.\u201d<\/em> In prav to nam ponuja razstava \u010cisto umazano<\/em>, za katero je sedem kustosov izbralo dela \u0161tirinajstih umetnikov. V katalogu se bralcu ponuja pisana paleta sedmih interpretacij in pristopov k problemu osebne higiene, ki jih lahko sam dopolni z lastno percepcijo.<\/p>\n

Maja Licul<\/strong> in Metod Vidic<\/strong>, mimikrija<\/strong>, sta s kustosi razstave sodelovala na specifi\u010den na\u010din in nastal je projekt samo za to razstavo: oblikovanje publikacije in vabila za otvoritev razstave. Projekt z naslovom Efektivna obrestna mera<\/em> (2005) je Maja Licul opisala kot profit, ki ga imata zaradi ukvarjanja s projektom, ki se je za\u010del s \u010di\u0161\u010denjem banke leta 1994. Zaradi slednjega so kustosi izbrali umetnico, ki pa je zaradi slabe fotografske dokumentacije predlagala, da \u201cposkrbi za vizualno komunikacijo razstave <\/em>\u010cisto umazano navzven\u201d<\/em>. Pripravljena je bila \u201czavzeti pedago\u0161ko stali\u0161\u010de in peljati kustose skozi serijo razmi\u0161ljanj o promociji razstave; dogovorili so se za pogodbe z vsakim od kustosov v vrednosti do 130 evrov v uslugah,\u201d<\/em> je zapisala Maja Licul na grafu, ki ga je narisala na steno razstavnega prostora, in prikazuje intenzivnost dogajanja med umetnikoma in kustosi skozi \u010das (umetnika sta pisno dokumentirala vsa skupna sre\u010danja). Graf, ki se za\u010dne pri 5. 5. 2005, ko so se prvi\u010d sre\u010dali in se kon\u010da z 20. 6. 2005, ko so sodelovanje zaklju\u010dili, mo\u010dno niha in dose\u017ee dva vi\u0161ka: prvega okoli 10. 5., po prvih dogovarjanjih, od 20. do 25. 5. je povsem \u201cpri tleh\u201d, ko Maja Licul kustose okarakterizira kot mla\u010dne, potem pa se do 15. 6. postopoma vzpenja, dose\u017ee drugi vrh, in do otvoritve \u201cpade\u201d nekje na povpre\u010dje.<\/p>\n

Katalog je natisnjen na polo odpadnega papirja, pri \u010demer je na nepotiskani \u2212 \u010disti strani natisnjen tekst, na potiskani \u2212 umazani strani (embala\u017ea razli\u010dnih \u010dajev) so na barvnih podlagah natisnjene \u010drno bele reprodukcije razstavljenih del.<\/p>\n

Oblikovanje kataloga je v kon\u010dni fazi piljenje nepravilnosti, odpravljanje napak in preverjanje, tukaj pa v skladu z osnovnim konceptom razstave umetnika ohranita vse vidne popravke. Rde\u010de pisalo korigira pravopisne napake, ki onesna\u017eujejo knji\u017eni jezik. Tudi na vabilu na eni strani ostanejo rde\u010de korekture in fluorescentno rumene ozna\u010dbe, na drugi strani pa \u201c\u010dista\u201d verzija. Bralec ima dve mo\u017enosti: da u\u017eiva v \u201cumazaniji\u201d napak, popravkov in zmedi usmerjevalnih pu\u0161\u010dic ter delovnih opomb, ali pa da vabilo preprosto obrne in si spo\u010dije oko na nevtralnem \u010distem tisku, ki korektno, jasno in pregledno prina\u0161a osnovne informacije o otvoritvi razstave.<\/p>\n

\u010cistost jezika problematizira tudi projekt Alenke Pirman<\/strong>: Arcticae horulae<\/em> (1995\u22121998). Slovar nem\u0161kih izposojenk je povezal umetni\u0161ko podro\u010dje z znanstvenim in spro\u017eil \u0161tevilne medijske, javne in strokovne odzive. Nevenka \u0160ivavec v \u201cUvodnih besedah\u201d opozarja na znaten vpliv nem\u0161kega jezika v sloven\u0161\u010dini in dodaja: \u201cZa purista so popa\u010denke grozne besede, Pirmanova pa ima nasprotno z njimi veliko veselje. (\u2026) Nekaterim besedam, ki so se popolnoma udoma\u010dile, se je v pogovornem jeziku te\u017eko odpovedati \u2212 in zakaj bi se jim? pravi Pirmanova.\u201d<\/em><\/p>\n

Danes se bolj kot kdaj koli postavlja vpra\u0161anje, do katere mere je mogo\u010de in sploh smiselno o\u010distiti jezik, saj je sloven\u0161\u010dina bolj kot zaradi germanizmov ogro\u017eena zaradi anglizmov oziroma amerikanizmov. Do dolo\u010dene meje lahko besede iz tujih jezikov bogatijo jezik, vendar pa je treba preventivno in konstantno skrbeti, da sloven\u0161\u010dina ne bi postala \u010disto umazana<\/strong>.<\/p>\n

Prva asociacija, ki se obiskovalcu razstave utrne \u017ee ob samem naslovu, je telesna higiena, obsedenost sodobnega \u010dloveka, ki posku\u0161a vsak dan sproti sprati s sebe umazanijo mesta, sevanje ra\u010dunalni\u0161kega zaslona in izpu\u0161ne pline idr. Enaindvajseto stoletje zahteva brezhibnega, popolnega, \u010distega in zapeljivega posameznika, ki ga kozmeti\u010dne korporacije prepri\u010dujejo o nujnosti uporabe dezodorantov, li\u010dil, barv za lase, krem za pomlajevanje \u2026<\/p>\n

Polona Tratnik<\/strong> je za to razstavo v sodelovanju s kustosi pripravila poseben projekt (z njimi je sodelovala na podobno specifi\u010den na\u010din kot sta Maja Licul in Metod Vidic) z naslovom In-time <\/em>(2005). Gre za instalacijo v procesu, ki je pripravljena posebej za to razstavo. Razstavlja osebne predmete z mikrofloro kustosov: Monikina o\u010dala, Moj\u010din bankovec za tiso\u010d slovenskih tolarjev, Ivanino britvico, Ninino zobno \u0161\u010detko, Mihov dezodorant, Tanjine kontracepcijske tabletke in Idino zgo\u0161\u010denko. Predmeti so prera\u0161\u010deni z bakterijami kustosov in obenem asociirajo vrsto oziroma avtenti\u010den kraj bakterij.<\/p>\n

Ob vidnih bakterijah na hrani se ponavadi zgrozimo, razrasle \u010dlove\u0161ke bakterije na predmetih v galeriji pa so do neke mere estetizirane in nas opozarjajo, da obstajajo tudi koristni mikroorganizmi, ki jih v\u010dasih preve\u010d temeljito spiramo z agresivnimi kemi\u010dnimi sredstvi in ko\u017ei ne dopustimo naravne obrambe. Prisotnost bakterij zlahka postane obsedenost, nenehno spiranje pa preide v bolezen. Kaj je torej osnovni nivo osebne higiene? Kdo ga postavlja?<\/p>\n

Obsedenost s telesno higieno in idealnim videzom z nami\u0161ljenim in zaradi strupenih snovi neuporabnim parfumom Plasma by Stigmata<\/em> (2003) problematizirata Tanja Vujinovi\u0107<\/strong> in Zvonka Sim\u010di\u010d<\/strong>, ki v galeriji razstavljata parfume v stekleni\u010dkah z razpr\u0161ili in testerje zanj in zanjo. Kozmeti\u010dne industrija mora potro\u0161nika prepri\u010dati, \u201cda je njegova telesna narava skrajno pomanjkljiva in zaradi sebi lastnih procesov izlo\u010danja in staranja obsojena na smrad in propad. (\u2026) <\/em>Plasma by Stigmata je fiktivni parfum, navidezni vonj, neresni\u010dni izdelek. (\u2026) Na reklamnih plakatih za parfum <\/em>Plasma by Stigmata se nam ponuja popolna \u017eenska, ki zdru\u017euje podobi ideala filmske igralke in renesan\u010dne slike,\u201d<\/em> pi\u0161e kustosinja Ida Hir\u0161enfelder. Podobno kot nas agresivno medijsko ogla\u0161evanje prepri\u010duje, da bomo z novo di\u0161avo samozavestnej\u0161i, zadovoljnej\u0161i in sre\u010dnej\u0161i, tudi avtorici svojemu parfumu pripisujeta pozitivne lastnosti, kot so dezinfekcija, uni\u010devanje virusa herpes, hepatitis B, HIV \u2026<\/p>\n

Telesna higiena je tudi predmet instalacije v nastajanju Primo\u017ea Seli\u0161karja<\/strong> z naslovom Kopalec<\/em> (2005), ki naj bi izginjal pred o\u010dmi publike. Projekt, \u201cizdelan\u201d posebej za to razstavo, predstavlja tu\u0161, pod katerim naj bi stala iz mila vlita figura, ki bi se \u201ctu\u0161irala\u201d in voda bi jo izpirala do samouni\u010denja. (2. julija je projekt \u0161e nastajal, figure \u0161e ni bilo itd.) Voda je od nekdaj s \u010dloveka spirala umazanijo in ga prerojevala tudi v duhovnem smislu. Kustosinja Monika Ivan\u010di\u010d v svojem tekstu ugotavlja, da je v \u201csodobni potro\u0161ni\u0161ki dru\u017ebi mo\u010dnej\u0161i simbol za \u010disto\u010do milo\u201d<\/em> in da je Seli\u0161kar \u201cvodo, simbol \u017eivljenja, spremenil v prina\u0161alko uni\u010denja\u201d<\/em>. \u010clovek s sebe spira grehe in kreposti, ki jih je (kot Seli\u0161karjevega Kopalca<\/em>) v dana\u0161njem \u010dasu vse manj. Ob nastajajo\u010di \u2212 \u201cizginjajo\u010di\u201d instalaciji se v razmislek ponuja tudi vpra\u0161anje minljivosti umetni\u0161kega dela oziroma umetnostnega sistema.<\/p>\n

Lada Cerar<\/strong> in Sa\u0161o Sedla\u010dek<\/strong> s projektom Toilets, Made in India<\/em> (2004) na petih gobelinih prika\u017eeta pet tipov strani\u0161\u010d. \u201cDa so higienski normativi tesno pogojeni s kulturnim okoljem, prika\u017eeta z vezeninami umetnika, ki predstavita pet nacionalnih karakterjev na podlagi razli\u010dnih tipov strani\u0161\u010d in na\u010dinov odplakovanja dreka,\u201d<\/em> pi\u0161e kustosinja Ida Hir\u0161enfelder.<\/p>\n

Poleg odpadnih voda in kanalizacije so za mesta velik problem smeti\u0161\u010da, kamor avtor Sa\u0161o Sedla\u010dek<\/strong> umesti video Piknik na deponiji<\/em> (2004).<\/p>\n

V umetni\u0161ki akciji na ljubljanskem smeti\u0161\u010du se akterji mu\u010dijo ob neznosnih vonjavah. Najprej si pripravijo prigrizek in edina dobra stran izbrane lokacije je v tem, da vse odpadke brez najmanj\u0161e zadrege oziroma celo z dolo\u010deno mero zadovoljstva me\u010dejo na tla, saj so vendar na smeti\u0161\u010du. Pri pikniku uporabijo plasti\u010dne kozarce, pladenj za enkratno uporabo, miza je pogrnjena s \u010drno folijo \u2026 s \u010dimer so poudarjene ekolo\u0161ke posledice \u010dlovekovega lagodnega \u017eivljenja. Najve\u010dji paradoks je v tem, da velik del smeti\u0161\u010da zaseda embala\u017ea \u010distilnih sredstev. Higiena na mikro ravni je torej onesna\u017eenje na makro ravni. \u201cDa so navzo\u010di ideali in normativi v skrbi za \u010disto\u010do povsem fantazmatski, pa nam poudarja \u0161e napis, ki se razteza \u010dez kupe smeti ljubljanske deponije: Hollywood,\u201d<\/em> v katalogu dodaja kustosinja Ida Hir\u0161enfelder.<\/p>\n

S projektom Avtoportret<\/em> Alenke Spacal<\/strong> (2002, izbor) so kustosi opozorili tudi na druge vrste higiene. \u201cAvtorica na samopodobah s pomo\u010djo avtobiografske metode prevpra\u0161uje in \u010disti lastno subjektiviteto preko najrazli\u010dnej\u0161ih identitet, ki jih spreminja skozi \u010das in preko razpolo\u017eenjskih izrazov,\u201d<\/em> so kustosi zapisali v dodatnem tekstovnem gradivu razstave. Avtoportreti na kuhinjskih krpah problematizirajo pet avtori\u010dinih podob, ki so v kr\u010du, z izrazom groze in zaprepadenosti. Naslika se v kriku, s prevezanimi usti, z obli\u017eem na ustih itd. Avtoportreti so s \u0161\u010dipalkami pri\u010dvr\u0161\u010deni na vrv za su\u0161enje perila. Projekt se lahko bere kot kritika dru\u017ebene vloge \u017eenske, ki naj bi kot gospodinja prevzela skrb za telesno higieno dru\u017eine in \u010disto\u010do hi\u0161e.<\/p>\n

Fenomen hi\u0161ne higiene z videom Mravlja<\/em> (1997) obravnava Damijan Kracina<\/strong>. Opazujemo \u201cinsekt, ki je v kategorizaciji \u017eivih bitij na Zemlji razumljen kot vsiljivec, parazit v \u017eivljenjskem prostoru \u010dloveka (\u2026). Mravlja ima mo\u017enost prodiranja v urbane, zaprte, sterilizirane \u010dlovekove prostore in ravno ta sposobnost prehoda meje jo dolo\u010da kot umazanijo, nekaj, kar je treba odstraniti, da bi se lahko ponovno vzpostavil red,\u201d<\/em> razlaga kustosinja Ivana Bago. Video se predvaja na miniaturnem ekranu, vzidanem v steno galerije na vi\u0161ini pol metra, zato se moramo skloniti, da bi opazovali umiranje mravlje na lepljivem strupu. \u010clovek odobrava ubijanje insektov, medtem ko ob ubijanju ve\u010djih \u017eivali reagira popolnoma nasprotno. Umetnik nam mravljo pove\u010da do te mere, da lahko razlo\u010dno vidimo njene tipalke, odpiranje \u010deljusti, trzljaje no\u017eic in premikanje zadka. Smo ob pogledu na umirajo\u010do mravljo pretreseni ali video izkoristimo zgolj za natan\u010dno opazovanje anatomije te zanimive \u017eivali?<\/p>\n

Slika Mirjam Marussig<\/strong> Brez naslova<\/em> (iz serije Intimnosti<\/em>, 2004) problematizira \u201crazkorak med intimnim in javnim, kadar gre za vpra\u0161anje moralne higiene,\u201d<\/em> so zapisali kustosi. Prsti prebirajo kroglice ro\u017enega venca in z meditativnim ponavljanjem besed se \u010dlovek osvobodi vsakdanjih misli, izpra\u0161a vest in se duhovno o\u010disti.<\/p>\n

Tadej Poga\u010dar<\/strong> se v videu Golden Shoes of Times Square<\/em> (2002) dotakne politi\u010dne higiene. Kot je ob videu zapisal avtor, je leta 1990 \u017eupan New Yorka Rudy Giuliani z vrsto restriktivnih zakonov v imenu varnosti in zdravja \u201co\u010distil\u201d center mesta, ki je bil pred tem simbolno mesto seksualne industrije. Kustos Miha Colner v katalogu razlaga, da je Poga\u010darjeva akcija \u201cbila vidna samo pazljivemu mimoido\u010demu, saj je bil akter stopljen z mno\u017eico obiskovalcev in turistov. Obhodil je ves trg, pri tem pa na vrvici za seboj vlekel par zlatih \u017eenskih \u010devljev.\u201d<\/em> Posredno avtor opozori na prostitucijo (\u201czlati\u201d \u017eenski \u010devlji z visoko peto so simbol prostitutk) in problem trgovine z ljudmi.<\/p>\n

Edino delo na razstavi, vidno z ulice (originalno je namenjeno za ulico), je multidisciplinarni projekt Fake up<\/em> (2003). Martin Bricelj<\/strong> z dvema city light<\/em> plakatoma predstavi navidezno katastrofo \u2212 \u0161tiri nami\u0161ljene anonimne \u017ertve biokemi\u010dnega oro\u017eja. \u201cProjekt predstavlja odziv na umazano medijsko rekonstrukcijo realnosti. Z jasnimi rezultati (mo\u010dan odziv medijev in javnosti) opozarja, kako nevarna sta lahko manipulacija z resnico ter prikrivanje dejstev. (\u2026) Medijem so postregli z uli\u010dno razstavo <\/em>Podobe groze, ki jo je organizirala v Ljubljani na novo odprta pisarna Avbia \u2212 Zdru\u017eenje \u017ertev biokemi\u010dnega oro\u017eja. (\u2026) <\/em>Fake up je pometel z mediji na isti na\u010din kot le-ti s svojim ob\u010dinstvom (\u2026),\u201d<\/em> v tekstu pojasnjuje kustosinja Nina Kodri\u010d. Gre torej za vpra\u0161anje \u201chigienskega minimuma\u201d, ki naj bi ga upo\u0161tevali mediji.<\/p>\n

Higienski minimum oziroma neka objektivna \u201chigienizacija\u201d na vseh ravneh \u010dlovekovega delovanja je tisto opozorilo, ki so ga skozi razli\u010dne likovne koncepte in komentarje posku\u0161ali izpostaviti mladi kustosi, pri \u010demer pa so problematiko pustili odprto do to mere, da jo lahko obiskovalec sam dopolnjuje, razi\u0161\u010de in projektira svoja stali\u0161\u010da.<\/p>\n

Te\u010daj za kustose v okviru SCCA, Zavoda za sodobno umetnost \u2212 Ljubljana se je iztekel s sklepno razstavo in sode\u010d po refleksiji kustosov, uspe\u0161no. Za\u010detni\u0161ke in tehni\u010dne pomanjkljivosti so logi\u010dni del u\u010dnega procesa, kar omenjena razstava v osnovi je. Nemara bi bilo zanimivo raz\u0161iriti in povezati te\u010daj za kustose s seminarjem iz pisanja, ki se prav tako izvaja v okviru Sveta umetnosti, \u0161ole za sodobno umetnost, saj bi tako dobili celovitej\u0161i izobra\u017eevalni program za kuratorstvo.<\/p>\n

Sandra Bel\u0161ak<\/em><\/strong><\/p>\n

\n

Prvi\u010d objavljeno: Sandra Bel\u0161ak, ”\u010cisto umazano<\/em>, Procesi ‘higienizacije’ skozi umetni\u0161ke prakse v Sloveniji”, Likovne besede<\/em>, \u0161t. 71, 72 (poletje 2005), str. 157\u2013160.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Svet umetnosti | Leto 9 \u010cisto umazano je sklepna razstava Te\u010daja za kustose 2004\/2005 in je bila od 24. junija do 22. julija 2005 na ogled v ljubljanski Galeriji \u0160kuc. SCCA, Zavod za sodobno umetnost \u2212 Ljubljana \u017ee osmo leto vodi Svet umetnosti \u2212 \u0161olo za sodobno umetnost, kjer se na te\u010daju za kustose izobra\u017eujejo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":12952,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2395"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2395"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2395\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14703,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2395\/revisions\/14703"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12952"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2395"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2395"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2395"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}