{"id":2403,"date":"2009-08-10T17:03:09","date_gmt":"2009-08-10T15:03:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2403"},"modified":"2018-07-17T09:08:11","modified_gmt":"2018-07-17T07:08:11","slug":"pomen-medregijskega-povezovanja-na-podrocju-kuratorskih-praks","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2403","title":{"rendered":"Pomen medregijskega povezovanja na podro\u010dju kuratorskih praks"},"content":{"rendered":"

Petja Grafenauer<\/em><\/p>\n

\n

SCCA\u2212Ljubljana od leta 1999 pripravlja raziskave, ki ob primerih analizirajo in prou\u010dujejo razmerja med razli\u010dnimi sistemi sodobne umetnosti. Prva izmed tak\u0161nih je bila Manifesta na doma\u010dem pragu <\/em>(1999\u20132002). [1]<\/a><\/a> Pobudniki raziskovalnega projekta so ob primeru Manifeste 3<\/em> (evropskega bienala sodobne umetnosti), ki je leta 2000 gostovala v Ljubljani, \u017eeleli preu\u010diti ”delovanje sodobnega umetnostnega sistema in se pri tem sku\u0161ali izogniti pasivnemu in nekriti\u010dnemu sprejemanju prireditve. Cilj raziskovalnega projekta je bil spodbuditi kriti\u010dni diskurz o sodobnem umetnostnem sistemu, ki deluje v skladu s tr\u017enimi mehanizmi in prevladujo\u010do (postmodernisti\u010dno) ideologijo. Hkrati s tem smo \u017eeleli spodbuditi samorefleksijo protagonistov na lokalni in regionalni ravni ter emancipacijo modelov delovanja v umetnostnem sistemu, ki bi izhajali iz specifik in potreb dolo\u010denega prostora.”[2]<\/a><\/a><\/p>\n

Eden izmed treh zastavljenih raziskovalnih ciljev je bil analizirati vpliv Manifeste 3<\/em> na lokalno likovno sceno. Pokazalo se je, da se Manifesta<\/em>, ki je v Ljubljani gostovala predvsem iz politi\u010dnih razlogov, ni uspela povezati z lokalnim svetom umetnosti. ”Izku\u0161nja Manifeste 3<\/em> je razkrila kompleksnost in potencialno konfliktnost odnosov, ki nastajajo ob realnem soo\u010denju lokalisti\u010dnih in globalisti\u010dnih modelov kulturne produkcije.” [3]<\/a><\/a><\/p>\n

V okviru raziskovalnega projekta so se zastavila pere\u010da vpra\u0161anja o razmerju med lokalnim in globalnim svetom umetnosti, ki jih SCCA\u2212Ljubljana ni prezrl niti ob naslednjem raziskovalnem projektu Kaj storiti z “balkansko umetnostjo”? <\/em>(2002\u20132005). <\/em>Vpra\u0161anja so bila, v \u010dasu pove\u010danega zanimanja za Balkan in “balkansko umetnost”, ko so bile ob ve\u010d manj\u0161ih, zasnovane tudi tri reprezentativne razstave “balkanske umetnosti”[4]<\/a><\/a>, iz razmerja med lokalnim in “globalnim”, prenesena na raziskovanje razmerja med regionalnim in “globalnim” svetom umetnosti.<\/p>\n

Analiza ”pojava vnovi\u010dnega odkrivanja oziroma (re)definiranja Balkana in ‘balkanske umetnosti’, ki mu v zadnjih letih lahko sledimo na polju umetnosti in teorije tako v zahodni Evropi kot v sami regiji”,[5]<\/a><\/a> je opozorila tudi na potrebo po vzpostavljanju povezav v sami regiji in konstrukcijo diskurza “od znotraj”. Igor Zabel je v svojem prispevku zapisal, da je ”ne glede na vse mogo\u010de redukcije in izklju\u010devanja, ki pridejo s konstrukcijo identitete, s tem vendarle mogo\u010de ustvariti mo\u010dnej\u0161e vezi med umetnostnimi sistemi in njihovimi protagonisti v regiji”.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

SCCA\u2212Ljubljana v enem izmed segmentov raziskovalnega in pedago\u0161kega dela sledi prav tem potrebam lokalnega in regionalnega sveta umetnosti in konstruira znanje o tistih regionalnih umetnostnih sistemih, ki (\u0161e) niso vklju\u010deni v paradigmo, zasilno imenovano “zahodni svet umetnosti”. S tem delom ustvarja novo vednost, ki temelji na raziskovanju lokalnih dru\u017ebenopoliti\u010dnih in umetnostnih zna\u010dilnosti posameznega lokalnega ali regionalnega okolja. Ta vednost na eni strani ponuja mo\u017enost za razumevanje lastnega sveta umetnosti, na drugi pa za vzpostavljanje alternativnega na\u010dina delovanja sveta umetnosti, ki ni zasnovan na nekriti\u010dnem prevzemanju zahodnih modelov. S to prakso ne nastajajo povezave dominantnega centra s podrejenim lokalnim ali regionalnim okoljem, temve\u010d povezave med enakopravnimi partnerji.<\/p>\n

Rezultate raziskovalnega dela SCCA\u2212Ljubljana udejanja v pedago\u0161ki praksi v okviru izobra\u017eevalnega programa Svet umetnosti. Z regionalnimi partnerji \u2013 Zdru\u017eenjem armenskih likovnih kritikov (NAAC), Sorosovim centrom za sodobno umetnost iz Almatyja (Kazahstan) in istanbulskim BM Contemporary Art Centrom \u2013 od leta 2006 ustvarja platformo za spodbujanje in razumevanje sodobnih kuratorskih praks in kritike. Ena od skupnih dejavnosti partnerjev je tudi priprava in izvedba kurikuluma Poletne \u0161ole za kustose sodobne umetnosti, ki jo od leta 2006 v Erevanu v Armeniji organizira Zdru\u017eenje armenskih likovnih kritikov. Sodelovanje med drugim prina\u0161a tudi nove mo\u017enosti za protagoniste slovenske umetnostne scene, saj se v okviru \u0161ole seznanjajo z armenskim svetom umetnosti in navezujejo nove stike z ostalimi slu\u0161atelji \u2013 kustosi iz Vzhodne, od leta 2008 pa tudi Zahodne Evrope.[6]<\/a><\/a><\/p>\n

V okviru partnerskega povezovanja je SCCA\u2013Ljubljana 6. novembra 2008 v svoji Projektni sobi na Metelkovi 6 v Ljubljani organiziral Simpozij o stanju na podro\u010dju kuratorskih praks v Armeniji, Kazahstanu, Egiptu in Tur\u010diji, ki ga je poimenoval Od drugod<\/em>. Simpozij je bil zasnovan dvodelno. V prvem delu so udele\u017eenci predstavili referate, v katerih so \u0161tevilnemu ob\u010dinstvu opisali trenutni polo\u017eaj sodobne umetnosti in kuratorskih praks v posameznih dr\u017eavah. Drugi del simpozija je bil namenjen okrogli mizi o kuratorskih praksah in izobra\u017eevanju v posameznih regijah.<\/p>\n

Simpozija so se udele\u017eili predstavniki iz vseh na\u0161tetih de\u017eel. Iz Armenije sta pripotovala likovni kritik, kustos, predsednik armenske AICA ter direktor Poletne \u0161ole za mlade kustose Nazareth Karoyan, pa tudi kustosinja in umetnostna zgodovinarka ter soorganizatorka vsakoletnih mednarodnih poletnih seminarjev za kustose sodobne umetnosti Angela Harutyunyan. Karoyan, ki se v svojem delu osredoto\u010da predvsem na raziskovanje nastanka umetnostnega sistema in artikulacijo socio-politi\u010dnega konteksta v sodobni armenski umetnosti ter umetnostna vpra\u0161anja v komunikaciji med postsovjetsko Armenijo in Evropo, je leta 1991 v Erevanu odprl eno prvih zasebnih galerij v Armeniji Goyak. Zaradi vseh na\u0161tetih dejavnosti je velik poznavalec armenskega sveta umetnosti.<\/p>\n

Na simpoziju je ob primerih razstav in posameznih umetni\u0161kih del pokazal na prehod, ki se je v polju armenske umetnosti zgodil ob koncu devetdesetih let. Umetni\u0161ke prakse dr\u017eave, ki je leta 1991 postala samostojna, so v devetdesetih izra\u017eale reakcijo na sovjetsko kolektivisti\u010dno ideologijo in ikonografijo. Prakse, predvsem instalacije in performansi, ki so v tem \u010dasu delovali kot reakcija na dominantne diskurze o telesu in prostoru, so se v sodobnosti preoblikovale v novomedijske prakse (video in digitalna fotografija) ter diskurze zgodovinskega \u010dasa in spomina. Karoyan je opisal tudi spremembe in prenose, ki so se zgodili v polju kuratorskih praks in so vzporedni zgoraj omenjenim paradigmatskim spremembam.<\/p>\n

O raznolikosti ustvarjanja centralnoazijskih, indijskih in pakistanskih umetnikov in teoretikov je spregovorila Valeria Ibraeva, likovna teoreti\u010darka, kriti\u010darka, kustosinja in direktorica Sorosovega centra za sodobno umetnost iz Almatyja v Kazahstanu. Njena raziskovanja in \u010dlanki so posve\u010deni razmerju med umetnostjo in politiko ter spremembam v kulturi Centralne Azije v povezavi z mednarodnimi procesi, katerih del postaja centralnoazijska regija.<\/p>\n

Ibraeva je predstavila trenutni polo\u017eaj kazahstanske sodobne umetnosti ob primeru ve\u010dletnega projekta Destination Asia <\/em>(2007\u2013). Projekt je v praksi opozoril na raznolikost svetov umetnosti Centralne Azije, Indije in Pakistana. Njegov cilj je bil raziskati prepad med dvema geografsko zaprtima regijama, ki sta se vzpostavili \u017ee v \u010dasu muslimanskih fundamentalisti\u010dnih re\u017eimov Bukharskih, Kokandskih in Khivskih emiratov v 17. in 18. stoletju. Razlike so se zaostrovale v \u010dasu nasprotij med britanskim in ruskim imperijem ter kon\u010dno v \u010dasu sovjetske \u017eelezne zavese. Ob opisu razstav Non-strict correspondence <\/em>(2007), ki se je v okviru projekta zgodila v Almatiju, in Flying over Stereotypes <\/em>(2007\u20132008), ki je bila pripravljena v Mumbaju, je predavateljica pokazala, kako med umetni\u0161kimi deli iz dr\u017eav, ki jih Zahod razume kot enotno podro\u010dje, obstajajo velike razlike. Te so plod razli\u010dnih dru\u017ebenopoliti\u010dnih okvirov, v katerih umetniki \u017eivijo in ustvarjajo.<\/p>\n

Z novim vedenjem so v tretjem delu projekta Destination Asia <\/em>udele\u017eenci \u2013 teoretiki iz vklju\u010denih dr\u017eav, pa tudi iz Japonske, Italije in Nem\u010dije \u2013 sku\u0161ali razumeti preobrazbo zahodnja\u0161ke ideje orientalizma v vzhodnja\u0161ko ter raziskati mo\u017enosti, s katerimi lahko azijske dr\u017eave kriti\u010dno pristopajo do zahodnih kulturnih projektov o “azijski umetnosti”.<\/p>\n

Egiptovski svet sodobne umetnosti je predstavila Laura Calderera, ki od januarja 2007 deluje kot programska vodja Townhouse Gallery <\/em>v Kairu. Galerija, ki se je odprla leta 1998, je v \u010dasu nastanka vsaj delno zapolnila manko na lokalni umetnostni sceni. Do tedaj so komercialne galerije publiki nudile predvsem tisto, kar je pri\u010dakovala \u2013 sodobne posnetke staroegip\u010danske umetnosti. Muzeji in galerije so pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo predstavljali umetnost v skladu z modernisti\u010dno tradicijo, ki jo je podpiral izobra\u017eevalni sistem, temelje\u010d na zahodnem modelu umetnostne zgodovine, hkrati pa vseskozi poudarjali pomen staroegip\u010danske umetnosti. Townhouse je postala prva neodvisna kairska galerija, ki se je ukvarjala izklju\u010dno s sodobno umetnostjo. Po letu 2000 so ji v Kairu sledili tudi drugi prostori umetnosti, med njimi neodvisna umetni\u0161ka iniciativa Contemporary Image Collective (CiC), galerija Artellewa <\/em>ter galerija in reziden\u010dni program Alexandria Contemporary Art Forum (ACAF), ki domuje v Aleksandriji.<\/p>\n

Pokazalo se je, da v lokalnem prostoru primanjkuje kustosov in umetnostnih kritikov sodobne umetnosti, ki bi lokalno umetnost \u2013 ta je v tem \u010dasu postala zanimiva za Zahod in se predstavljala na razstavah z naslovi Contemporary Arab Representations, Disorientation, Breaking the Veil, Images of the Middle East<\/em> (Copenhagen), Arabise me<\/em> (V&A London), Africa Remix: Contemporary Art of a Continent<\/em>, itd. \u2013 posku\u0161ali razumeti v njenem lastnem kontekstu. Zaradi tega je galerija Townhouse, ki se je do dana\u0161njega dne razvila v center sodobne umetnosti, leta 2007 pripravila prvi izobra\u017eevalni seminar za kustose. V prvem letu je te\u010daj sku\u0161al zasnovati in legitimirati prakso kustosa sodobne umetnosti v Egiptu in v \u0161ir\u0161i regiji. Nastal je nov problem: izobra\u017eevalno osebje je bilo sestavljeno iz zahodnoevropskih predavateljev, ki niso bili seznanjeni s kontekstom egiptovskega sveta sodobne umetnosti. Njihove izku\u0161nje niso bile povezane z regionalno, finan\u010dno in infrastrukturno podhranjeno situacijo v Egiptu. To je organizatorje seminarja privedlo do spoznanja, da je predavatelje treba iskati v regijah, ki si z Egiptom delijo vsaj nekatere izmed njenih zna\u010dilnosti.<\/p>\n

Tur\u0161ko sodobno umetnostno sceno je predstavila Renata Papsch, kulturna managerka iz Avstrije, ki je spodbudila in vodila \u0161tevilne kulturne projekte v dr\u017eavah mediteranskega bazena. Pred \u010dasom je v Istanbulu sodelovala pri ustanovitvi kulturnega centra DEPO, ki naj bi povezoval svetove sodobne umetnosti Tur\u010dije, ju\u017enega Kavkaza, Bli\u017enjega vzhoda in Balkana. Predavanje je podrobno opisalo prostore, namenjene sodobni umetnosti v Istanbulu, ki segajo od muzejev v zasebni lasti in pod pokroviteljstvom zasebnih univerz, galerij in kulturnih centrov vse do galerij, ki so jih odprli in jih vodijo umetniki sami. Predavanje je predstavilo problematiko financiranja sodobne umetnosti v dr\u017eavi, kjer podpora umetnosti prihaja prete\u017eno iz zasebnih virov in delno od mednarodnih organizacij.<\/p>\n

Referatom je sledila Okrogla miza o kuratorskih praksah in izobra\u017eevanju<\/em>, na kateri sta poleg predavateljev sodelovali \u0161e direktorica SCCA\u2212Ljubljana Barbara Bor\u010di\u0107 in Angela Harutyunyan kot razpravljajo\u010di, vodila pa sem jo Petja Grafenauer. Ob razpravi so se pokazale podobnosti v delovanju svetov umetnosti predvsem v de\u017eelah, iz katerih so pri\u0161li predavatelji. V vsaki izmed njih se zavedajo potreb po izobra\u017eevalnih programih na podro\u010dju kuriranja. V Egiptu in Armeniji tak\u0161na programa \u017ee imajo, soo\u010data pa se s problemom ustrezno izobra\u017eevalnih predavateljev. Potreba po znanju, ki ne bi izviralo zgolj iz dominantnega zahodnega sveta umetnosti, ampak predvsem tak\u0161nem, ki bi ponujalo tudi poznavanje lokalnega prostora, njegovih zakonitosti in te\u017eav, je mo\u010dno prepoznavna. Ob povezavi med sodelujo\u010dimi organizacijami, ki se jim pridru\u017euje tudi SCCA\u2212Ljubljana z \u017ee dvanajstletnimi izku\u0161njami z vodenjem izobra\u017eevalnega programa Svet umetnosti, bo ponujena mo\u017enost za izmenjavo strokovnega osebja in \u0161irjenje znanja ter ustvarjanje polja vedenja o lokalnih in regijskih svetovih umetnosti. S tak\u0161no kulturno politiko sodelujo\u010de organizacije \u2013 poleg tega, da razvijajo polje izobra\u017eevanja na podro\u010dju kuratorskih praks \u2013 skrbijo tudi za vedenje o lokalnih posebnostih posameznih umetnostnih prostorov.<\/p>\n

Simpozij je pritegnil strokovno publiko, \u017eal pa ne tudi \u0161ir\u0161e umetnostne srenje, kar ka\u017ee na dejstvo, da se tudi slovenski svet umetnosti vse bolj in bolj orientira proti Zahodu in ga regionalne umetni\u0161ke prakse ne pritegnejo. Prav zato je organizacija simpozijev, kakr\u0161en je Od drugod,<\/em> \u0161e kako pomembna, saj SCCA-Ljubljana s tak\u0161nimi dogodki skrbi, da vednost o regionalnih sistemih umetnosti ne bo izgubljena v svetu splo\u0161ne, zahodno orientirane sodobne umetnosti.<\/p>\n

\n

Prvi\u010d objavljeno: Petja Grafenauer, ”Pomen medregijskega povezovanja na podro\u010dju kuratorskih praks”, Likovne besede<\/em>, \u0161t. 87, 88 (poletje 2009), str. 135\u2013138.<\/p>\n

\n

<\/a>[1]<\/a> Rezultati raziskav so bili objavljeni v prvih treh \u0161tevilkah ob\u010dasnika za sodobno umetnost PlatformaSCCA<\/em>. Tudi na http:\/\/www.scca-ljubljana.si\/platforma.htm<\/a>, 18. 4. 2009.<\/p>\n

<\/a>[2]<\/a> http:\/\/www.scca-ljubljana.si\/manifesta.htm, 18. 4. 2009.<\/p>\n

<\/a><\/a>[3]<\/a> Eda \u010cufer, “Refleksije na Manifesto 3”, http:\/\/www.ljudmila.org\/scca\/platforma2\/eda.htm<\/a>, 18. 4. 2009.<\/p>\n

<\/a>[4]<\/a> V iskanju Balkanije<\/em> (kustosi: Roger Conover, Eda \u010cufer, Peter Weibl, Gradec 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu<\/em> (kustos Harald Szeemann, Klosterneuburg 2003); V soteskah Balkana<\/em> (kustos Ernst Block, Kassel 2003).<\/p>\n

<\/a>[5]<\/a> http:\/\/www.scca-ljubljana.si\/balkan.htm<\/a>, 18. 4. 2009.<\/p>\n

<\/a>[6]<\/a> Leta 2006 sta na prvi Poletni \u0161oli za kustose sodobne umetnosti v Erevanu sodelovala Monika Ivan\u010di\u010d in Tev\u017e Logar, leta 2007 pa se je \u0161ole udele\u017eila Petra Kap\u0161. Tev\u017e Logar je istega leta predstavil program Svet umetnosti, Barbara Bor\u010di\u0107 pa je sodelovala s predavanjem o kuratorskih praksah v slovenskem prostoru. Na tretji Poletni kuratorski \u0161oli leta 2008, ki je bila namenjena slu\u0161ateljem z vsega sveta, sem enega izmed modulov vodila Petja Grafenauer, Du\u0161an Dov\u010d pa je za udele\u017eence pripravil predavanje o izobra\u017eevalnem programu Svet umetnosti in ostalih programih SCCA\u2212Ljubljana.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Petja Grafenauer SCCA\u2212Ljubljana od leta 1999 pripravlja raziskave, ki ob primerih analizirajo in prou\u010dujejo razmerja med razli\u010dnimi sistemi sodobne umetnosti. Prva izmed tak\u0161nih je bila Manifesta na doma\u010dem pragu (1999\u20132002). [1] Pobudniki raziskovalnega projekta so ob primeru Manifeste 3 (evropskega bienala sodobne umetnosti), ki je leta 2000 gostovala v Ljubljani, \u017eeleli preu\u010diti ”delovanje sodobnega umetnostnega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13163,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2403"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2403"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2403\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13435,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2403\/revisions\/13435"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13163"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2403"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2403"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2403"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}