{"id":2549,"date":"2007-08-16T17:07:17","date_gmt":"2007-08-16T15:07:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2549"},"modified":"2018-07-11T21:48:30","modified_gmt":"2018-07-11T19:48:30","slug":"kuratorske-prakse-v-slovenskem-prostoru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2549","title":{"rendered":"Kuratorske prakse v slovenskem prostoru"},"content":{"rendered":"

Okrogla miza<\/em><\/p>\n

\n

Okrogla miza je zapis prvega javnega dogodka, ki ga je pripravil Laboratorij <\/em>Sveta umetnosti, in ena od dveh okroglih miz, ki sta bili posve\u010deni kuratorskim praksam v slovenskem prostoru. Potekali sta v prostorih SCCA\u2212Ljubljana 10. in 17. maja 2007.<\/p>\n

Svet umetnosti, \u0161ola za sodobno umetnost, ki jo pripravlja SCCA\u2212Ljubljana, v letu 2007 stopa v svoje deseto leto obstoja. Ob desetletnici je Svet umetnosti, da bi reflektiral svoje dosedanje delo, preoblikoval in vsebinsko prenovil ute\u010dene programe, k laboratorijskemu delu povabil biv\u0161e te\u010dajnike Te\u010daja za kustose in Seminarja iz pisanja. V Laboratoriju SU tako letos sodelujejo Ivana Bago, Petra Kap\u0161, Monika Ivan\u010di\u010d Fajfar, Vasja Nagy, Mojca Puncer, Jaka \u017deleznikar in Petja Grafenauer Krnc.<\/p>\n

V Laboratoriju SU smo se zna\u0161li posamezniki, v svetu umetnosti delujemo na zelo razli\u010dne na\u010dine \u2013 kot kustosi, kritiki, teoretiki in umetnik. Okvir Laboratorija nas je, na prvem ve\u010ddnevnem sestanku \u2013 februarja letos v Labinu \u2013 poenotil v razmi\u0161ljanju, da se bomo posvetili problematiki kuratorskih praks. Zanima nas njihova zgodovina in sodobnost, njihovi problemi in kvalitete ter \u0161irok razpon mo\u017enosti, ki ga ponujajo; vse to pa predvsem v prostoru, v katerem delujemo. Tudi s pomo\u010djo obeh okroglih miz sku\u0161amo analizirati kuratorske prakse na lokalnem nivoju. Lik kustosa\/kustosinje \u017eelimo osvetliti skozi optiko posameznikov, ki so s svojim delovanjem bistveno sooblikovali razvoj prakse in sveta umetnosti od \u0161estdesetih let do danes.<\/p>\n

Upamo, da se bodo v tokratnem pogovoru soo\u010dila razli\u010dna razumevanja, vizije in dose\u017eki kuriranja ter interpretacije \u0161ir\u0161ih kontekstov delovanja. Na prvi okrogli mizi sodelujejo Zdenka Badovinac<\/strong>, Aleksander Bassin<\/strong>, Barbara Bor\u010di\u0107<\/strong> in Toma\u017e Brejc<\/strong>.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Morda bi za\u010deli s preprostim vpra\u0161anjem o prvi razstavi, ki ste jo pripravili, oziroma za\u010detki delovanja v svetu umetnosti. Je bila za vstop v polje kuratorskih praks odlo\u010dilna vnaprej\u0161nja potreba po izra\u017eanju nekega pogleda ali so se stvari zgodile spontano?<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Mislim da je bila moja prva razstava narejena leta 1984 v okviru nekega \u0161ir\u0161ega projekta v mojem rojstnem mestu Metliki. Takrat sem bila povezana s skupino mladih aktivistov in smo odpirali ekolo\u0161ko problematiko \u2013 imeli smo celo \u010dasopis z imenom Razmerja<\/em>. \u0160lo je za onesna\u017eenje reke Kolpe. Bili smo zelo aktivni, in ker sva bili s prijateljico Sonjo Bezen\u0161ek \u0161tudentki umetnostne zgodovine (ona zdaj vodi galerijo Ars), sva se odlo\u010dili, da tudi umetnost spada zraven, zato sva naredili razstavo Likovna razmerja<\/em> in povabili k sodelovanju pomembne slovenske umetnike. Celo Gabriel Stupica je bil zraven, pa Sergej Kapus, Zdenko Huzjan, Zvonko \u010coh, Milan Eri\u010d in drugi. Naslednja razstava je bila narejena po moji diplomski nalogi z naslovom Ekspresivna figuralika <\/em>in je bila postavljena v spodnjih prostorih Moderne galerije. Kmalu za tem sem se v Moderni galeriji tudi zaposlila.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Naj nadaljujem z ekspresivno figuraliko \u2026 Jaz sem Zdenki celo predlagal to skupino za obdelavo v okviru njene diplomske naloge na umetnostni zgodovini.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Tako je. Hvala.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Leto 1968 je bilo rojstno leto moje kriti\u0161ke oz. kuratorske prakse z razstavo Ekspresivna figuralika ljubljanskega kroga<\/em>, ki pa ni dobila domovinske pravice v Ljubljani, ampak v Beogradu, v Galeriji Kulturnega centra. Hkrati sem dva dni pozneje odprl samostojno razstavo Zmaga Jeraja v Mladinskem centru v Beogradu. So\u010dasno je v Mariboru potekala moja razstava neokonstruktivistov. Skratka, bil sem zelo aktiven, pokojni kolega Ivan Sedej me je celo ozna\u010dil za trendovskega kritika. Med ekspresivno figuraliko in neokonstruktivisti\u010dnimi tendencami se je formirala moja kuratorska praksa.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> \u201cEkspresivna figuralika\u201d je bil tvoj termin, nekak\u0161na slovenska varianta poparta \u2026<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Ja, odmev novega realizma, poparta \u2026 to oznako sva tik pred otvoritvijo predebatirala s kolegom Je\u0161om Denegrijem in on se je strinjal, da je to pravo ime.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Zanima me, zakaj razstava ni na\u0161la domovinske pravice v Ljubljani?<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Galerije so bile zasedene, Moderna galerija pa je imela s tedanjim vodstvom je svoj koncept …
\n\u0160e s pokojnim Marijem Pregljem sva ustanovila skupino, zametek poznej\u0161e grupe 69, ki je bila predvidena v \u0161ir\u0161em jugoslovanskem okviru \u2026 podpisniki so bili Krsto Hegedu\u0161i\u010d, Gojmir Stupica, Gojmir Anton Kos, Marko \u0160u\u0161tar\u0161i\u010d, vse do najmlaj\u0161ega Janeza Bernika. Ta dokument je pozneje nekako omejeval mojo aktivnost v Sloveniji in zatekel sem se v Mursko Soboto in leta 1973 ustanovil bienale male plastike, ki je kmalu postal referen\u010den v jugoslovanskem in \u0161ir\u0161em mednarodnem prostoru.
\nV kulturno politi\u010dnem smislu je bil slovenski prostor centralisti\u010den. Jaz sem bil podiplomski \u0161tudent Lazarja Trifunovi\u0107a v Beogradu \u2026 ta prostor je bolj dihal, to je poznej\u0161a praksa tudi pokazala. To bo potrdil tudi kolega Brejc, jaz sem \u0161e pred njim pripravil izbor mladih slovenskih umetnikov v beograjskem Muzeju sodobne umetnosti.<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> V svet umetnosti sem se vpeljala v \u0160kucu, in sicer na otvoritvi prostorov na Starem trgu leta 1977. Toma\u017e Brejc je takrat pripravil razstavo Skupine OHO in hkrati je bil na dvori\u0161\u010du koncert Pankrtov. To se mi je zdel zelo dober spoj \u2013 punk koncert na eni strani in na drugi \u017ee malo pozabljena konceptualisti\u010dna praksa. Hkrati je iz\u0161el tudi obse\u017een katalog o ohojevcih. Kmalu sem za\u010dela zahajati v \u0160kuca, kjer so me najbolj privla\u010dili pogovori z umetniki. Mogo\u010de me je malo motilo, da je bil tako velik poudarek na usodnosti umetni\u0161ke ustvarjalnosti. Omenjalo se je Pollocka, Evo Hesse, umetni\u0161ke usode, eksistencialne zagate \u2026 Od takratnih debaterjev sta mi najbolj ostala v spominu Tugo \u0160u\u0161nik in Duba Sambolec.
\nPozneje me je Taja Vidmar Brejc, ki je takrat vodila likovno sekcijo \u0160kuca, prosila, da pomagam pri pripravi ene od razstav. In leta 1980 sem \u017ee sedela v upravnem odboru \u0160kuca kot predstavnica likovne sekcije \u2026 Ni se bilo najla\u017ee vklju\u010diti, ker je bila v \u0160kucu \u017ee formirana ekipa in je takrat tam delovalo veliko sekcij. Najbolj se spomnim dveh razstav, ki sem ju organizirala leta 1980. Prva je bila razstava Marca Davorina, ki je bil takrat \u0161e dijak na Srednji \u0161oli za oblikovanje, delal je Super8 filme, stripe in objekte. Druga je bila razstava Emila Memona, \u0161tudenta na ALU, s katerim sem potem \u0161e ve\u010dkrat sodelovala. Takrat je kot eden redkih delal video, in sicer s pomo\u010djo opreme iz policijske \u0161ole v Tacnu. Podobe z videa je potem tudi prena\u0161al na platno. To so bile scene, ki so spominjale na atmosfero Velvet Underground, na Factory<\/em> Andyja Warhola, na raznorazne situacije z \u017eurov. Tak je bil moj za\u010detek.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Prvo razstavo sem odprl 13. februarja 1968 leta v Moderni galeriji v spodnjih prostorih, tam, kjer je bil v\u010dasih prostor za pogostitev. Razstava se je imenovala Atelje 68<\/em>. Prvi\u010d smo pokazali artikle, ki so jih delali Milenko Matanovi\u010d, Andra\u017e \u0160alamun, Marko Poga\u010dnik, \u0161e preden se je ime skupine OHO sploh pojavilo. Razstava se je pa za\u010dela tako, da sem kot \u0161tudent drugega letnika umetnostne zgodovine in primerjalne knji\u017eevnosti brskal po knji\u017enicah in naletel na posnetke z razstave Ekscentri\u010dna abstrakcija<\/em>, ki jo je naredila Lucy Lippard leta 1966. Takrat sem prvi\u010d prebral izraz\u201a \u201cinstallation view\u201d<\/em> \u2013 o instalacijah \u017eiv krst \u0161e ni govoril. \u0160lo je za fotografije postavitve razstave z Evo Hesse, Louise Bourgeois, Brucom Naumanom, Keithom Sonierjem \u2013 kar je bilo zame takrat nekaj zelo nenavadnega in zanimivega. Pri nas sta se okrog leta 1967 zdru\u017eili kranjska in ljubljanska \u201chuliganska\u201d skupina, torej Iztok Geister in Marko Poga\u010dnik z Milenkom Matanovi\u010dem in Ale\u0161em Kermaunerjem. Potem smo novembra 1967 v stavbi arhitekta Rozmana na Wolfovi 2, pri Matanovi\u010devih, v ogromni predsobi, naredili razstavo ohojevskih objektov in povabili Zorana Kr\u017ei\u0161nika. Pri\u0161el je tudi Janez Bernik, tega se zelo dobro spomnim. Ampak te razstave mogo\u010de ne bi bilo, \u010de ne bi bilo Toma\u017ea \u0160alamuna, ki je prepri\u010deval Kr\u017ei\u0161nika. \u010cas je bil zelo nenavaden, napovedovala se je politi\u010dna (in umetnostna) otoplitev, to je bil za\u010detek Kav\u010di\u010devega vzpona. Tudi Kr\u017ei\u0161nik \u2013 Moderna galerija se mi je do takrat zdela nedostopna kot Kremelj \u2013 je za\u010dutil, da prihajajo spremembe, in se odlo\u010dil, da odpre prostore Moderne galerije \u2013 vsaj malo. Razstava leta 1968 je bila torej kot nekak\u0161en ventil za \u0161tudentska gibanja.
\nMoje besedilo v katalogu pravzaprav ni bil uvod, ki bi razlagal razstavo, ampak artikel med artikli. Besedilo kot artefakt pravzaprav. Moram priznati, da smo bili takrat \u0161e zelo neizobra\u017eeni. Poznali smo posamezne stavke iz Wittgensteina, nih\u010de ga \u0161e ni zares prebral. Braco Rotar je bil edini, ki je nekaj vedel o semiotiki. Zelo zabavno je brati kritike iz tistega \u010dasa. Pravzaprav niso vedeli, ali bi nas psovali (za psovanje nismo bili dovolj pomembni) ali ironizirali. Ampak ironija se v kriti\u0161ki sloven\u0161\u010dini sli\u0161i tako trapasto. Bistveno je kolega Bassin \u017ee omenil: \u010de ne bi bilo Jugoslavije, mladinskih centrov, odprtih mladih ljudi v Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu, potem tega razvoja, ne OHO-ja ne nove slovenske umetnosti ne bi bilo, ker so bile vse razstave, ki sem jih naredil v naslednjem desetletju, v Zagrebu in v Beogradu, z izjemo ene same, ki je bila 14 dni odprta v Moderni galeriji. Vse smo naredili tam. In zato smo hoteli odpreti \u0160kuc, saj je bil to edini na\u010din, da kam pridemo. Vse, kar sem vedel o modernih razstavah, sem se nau\u010dil v Zagrebu. Tam so bili Vera Horvat Pintari\u0107, Boris Kelemen, Radoslav Putar \u2013 velik mojster, ampak pozabljen \u2013 pa Bo\u017eo Bek, \u017delimir Ko\u0161\u010devi\u0107, pa mlaj\u0161a, pokojna Davor Mati\u010devi\u0107 in Marjan Susovski. In v Beogradu moj u\u010ditelj Je\u0161a Denegri in njegova \u017eena Biljana Tomi\u0107. Nikakor nimam nostalgije za temi \u010dasi, ampak \u010de ne bi bilo teh alternativnih prostorov v Jugoslaviji, mi tudi slovenskega \u201crazvoja\u201d ne bi imeli. Leta 1978 sem razstavo Novo slovensko slikarstvo<\/em> s \u0160u\u0161nikom, Trobentarjem, Podgornikom, Gnamu\u0161em in Valenti\u010di\u010dem (ki je bil takrat najbolj\u0161i slikar na razstavi) znova naredil v Zagrebu, potem je sledila razstava Novi slovenski umetniki<\/em> leta 1981 \u2013 Bernard, \u0160penko, \u010cema\u017ear, Gorenec, Slak, Sambolec, Su\u0161nik, Vodopivec, Mandi\u010d, Po\u010divav\u0161ek \u2013 ki bi jo sicer lahko naredil v \u0160kucu, a so vsi ti umetniki v \u0160kucu \u017ee razstavljali, jaz pa sem hotel enkrat videti vse na kupu, skupaj, kar pa v Ljubljani spet ni bilo mo\u017eno. Potem se je pa za\u010del \u0160kuc in potem je bilo vse dobro. (smeh)<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Naslednje vpra\u0161anje smo malo \u017ee na\u010deli pa kar nadaljujmo \u2026 Kje ste dobivali znanje o pripravi razstav?<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Avtodidakti pa\u010d.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Jaz sem se u\u010dila od umetnikov. In \u0161e vedno se najve\u010d nau\u010dim od njih.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Leta 1968 sem dobil veliko nalogo, da predstavim jugoslovansko umetnost v Indiji. Celo zvezni komisiji sem moral to predlo\u017eiti. Imenovan sem bil za komisarja in organizirati sem moral vse \u2013 vse od uvoza in izvoza, pakiranja, postavljanja v New Delhiju. O\u010ditno je bila ta \u0161ola kar uspe\u0161na.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Ali sebe z dana\u0161njega stali\u0161\u010da vidite (tudi) kot kustosa? \u010ce se ne vidite kot kustos, kako se vidite? Kak\u0161en je va\u0161 odnos do kuratorskih praks?<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Sebe vidim predvsem kot kustosinjo. To mi je v najve\u010dje veselje. Moram pa svojo pozicijo vedno znova na novo dolo\u010dati. \u010ce gledam za nazaj, se mi zdi, da mi je bilo \u017ee na za\u010detku jasno, da izhajam iz nekih konkretnih pozicij. Nikoli nisem razstave ali kuratorskega dela videla kot nekaj abstraktnega, se pravi, da je kustos soo\u010den z nekim zgolj strokovnim problemom in ga potem obdeluje. Mene vedno zanima, kje sem kot kustos. Tudi prva razstava, ki sem jo delala in pri kateri nisem vedela \u0161e ni\u010desar, je bila vseeno povezana s konkretnim okoljem, \u010deprav se ni neposredno nana\u0161ala na socialno politi\u010dno problematiko. Ko sem za\u010dela bolj precizno delati na za\u010detku devetdesetih, sem tudi pri razstavah, kot je bila Ti\u0161ina<\/em> (ki je bila na videz zelo formalisti\u010dna in brez politi\u010dnega konteksta), vendarle imela zelo precizno strate\u0161ko sporo\u010dilo \u00ad\u2013 v tistem \u010dasu me je zanimalo kako bi postavila slovenske umetnike v mednarodni kontekst. To me \u0161e vedno zanima, s tem, da se seveda ta kontekst v mojih o\u010deh spreminja.
\nZame je bila prelomna razstava Hi\u0161a v \u010dasu<\/em>. Mislim, da je name kot zrelega kustosa bistveno vplivala vojna na Balkanu. V tistem trenutku sem si rekla, da se pa\u010d ne moremo ve\u010d ukvarjati samo s formalnimi, estetskimi problemi, temve\u010d da je treba zelo jasno definirati, kje se te razstave dogajajo. To je bila moja prva razstava, ki je meni osebno prinesla pomebno spremembo v razumevanju vzhodnoevropskega konteksta, ki me \u0161e vedno zanima.<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> Jaz sebe nimam za kuratorko ali kustosinjo. Morda je treba v tem kontekstu razre\u0161iti tudi termin kustosa oz. kuratorja. Ko sem delala v \u0160kucu, tega termina sploh nismo uporabljali. Verjetno se je takrat uporabljal kot funkcija oziroma naziv v galerijah in muzejih. Malo sem se pou\u010dila za nazaj in sem ugotovila, da je v katalogu razstave Marjetice Potr\u010d v Moderni galeriji leta 1988 navedena le rubrika organizacija razstave. To je bilo meseca marca, decembra pa si ti, Zdenka, \u017ee napisana kot kustosinja v katalogu razstave Dube Sambolec. Iz tega sklepam, da je vloga kustosa dobila dolo\u010deno te\u017eo leta 1988.
\nSebe sem vedno videla na prese\u010di\u0161\u010du med ustvarjalno prakso in kriti\u0161ko refleksijo. In svojo vlogo v tem, kako ustvariti pogoje za produkcijo in prakso in tudi za refleksijo. To je edina oznaka, ki lahko zame \u0161e vedno velja. Zmerom sem bila, verjetno tudi zaradi dru\u017einskega konteksta, oba star\u0161a sta umetnika, na strani umetnikov.
\nGre mi za to, da se ustvari kontekst, v katerem se praksa lahko generira in artikulira, no\u010dem pa preve\u010d vplivati nanjo. \u017delim, da bi se ljudje seznanili z umetni\u0161ko prakso in posku\u0161ali razumeti tudi mehanizme in pogoje produkcije. Vodila sem ve\u010d raziskovalnih in diskurzivnih projektov, ki so se potem materializirali na razli\u010dne na\u010dine: v obliki revije, publikacije, tematskega bloka v reviji, bolj redko kot razstava. Prvi\u010d sem bila napisana kot kustosinja razstave na lanski razstavi Marka A. Kova\u010di\u010da v Mestni galeriji v Ljubljani. Zanimivo je tudi pogledati, kako so se skozi zadnjih dvajset let spreminjali nazivi pri t. i. statusu: sprva smo bili \u201csvobodni umetniki\u201d, potem \u201csamostojni kulturni delavci\u201d, pa \u201csamostojni ustvarjalci na podro\u010dju kulture\u201d, zdaj pa smo \u201csamozaposleni v kulturi\u201d.
\n\u010ce se vrnem nazaj, v \u0160kucu so bile posamezne sekcije oz. redakcije, od glasbene, literarne, gledali\u0161ke, filmske, likovne \u2026 Vodili smo jih redaktorji in pri programu tudi veliko sodelovali med seboj. Za nazaj se je pozneje zapisalo, da smo bili umetni\u0161ki vodje. \u010ce pa pogledam, kaj vse smo po\u010deli, lahko re\u010dem, da je bilo na\u0161e delo oz. delovanje zelo celostno, verjetno bolj kompleksno, kot je dandanes delo kustosa, ki ima najve\u010dkrat na razpolago celotno infrastrukturo in najrazli\u010dnej\u0161e asistente. Po\u010deli smo vse mogo\u010de, organizirali, koncipirali, se borili za sredstva, promovirali … \u0160lo je za vzpostavitev razlike do ustaljene galerijske dejavnosti in vladajo\u010de idelologije, za boj za delovanje in prepoznavanje t. i. alternativne umetni\u0161ke prakse. Vzpostavljali smo neki vmesni prostor, zelo celostno. \u0160lo je za neprestano sre\u010devanje in debatiranje, neposreden stik s prakso, generiranje, iniciiranje scene \u2026 Takrat je bila zame zanimiva knjiga Istra\u017eivanje me\u0111uprostora <\/em>\u017delimirja Ko\u0161\u010devi\u0107a, pomembna so bila potovanja, medsebojna povezovanja \u2026<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Jaz seveda ne morem biti kustos, ker nisem muzealec. Predstavljal sem neko povezavo med likovnim kritikom in njegovim opazovanjem, kako se gibljejo umetni\u0161ke raziskave, kako se usmerjajo umetni\u0161ke intence, in umetniki. En nevaren stavek, ki smo ga uporabljali in ki ga v\u010dasih ob\u017ealujem, je bil: umetnik ima zmeraj prav. \u017dal sem leta in leta z njim \u017eivel in se po njem ravnal pri tem pa pozabljal na ostrino kriti\u0161ke presoje.
\nOd ohojevske razstave naprej me je vedno zanimalo, kako in kam se umetnost giblje. Ne ravno v hegeljanskem smislu, ampak kak\u0161ne premike lahko detektiramo, kako jih kriti\u0161ko formuliramo. Kak\u0161en odmev bo to imelo v dru\u017ebi, me ni zanimalo, torej povsem druga\u010de kot v dana\u0161njem kuratorskem po\u010detju, ko je potrebno vse u\u010dinke izra\u010dunati.
\nVse razstave, ki sem jih delal, so bile na poseben na\u010din arte povera<\/em>: vse je \u0161lo v na\u0161 avto ali v majhen kombi, umetnost je bila sorazmerno revna, pogoji zanjo so bili revni, umetni\u0161ke raziskave pa so bile zelo radikalne. In to sem ves \u010das zasledoval. Razlog za moj umik iz \u201ckuratorstva\u201d so bile velike institucionalne spremembe v slovenski umetnosti po koncu 80-ih let.
\nUmetnost politike je zamenjala politika umetnosti. Ta obrat, ki sta ga zasnovala Zdenka Badovinac in Igor Zabel, se mi zdi \u0161e danes klju\u010den. Od takrat naprej lahko \u0161ele govorimo o kuratorstvu. V mojem \u010dasu smo \u0161e vedno \u017eiveli v obmo\u010dju neoavantgard. Problem konteksta ni bil tako usoden. Takrat je bil problem zgodovina \u2013 kako definirati na\u0161 polo\u017eaj v odnosu do zgodovinskega \u010dasa. Danes pa se delajo natan\u010dne raziskave, kak\u0161en bo medijski impact<\/em> razstave, kako profesionalno u\u010dinkovit bo njegov package.<\/em> V na\u0161em \u010dasu se je vse delalo na eti\u010dni pogon, in nih\u010de ni sanjaril o finan\u010dnih nadomestilih od kakr\u0161nekoli bodisi dr\u017eavne bodisi paradr\u017eavne organizacije. Niti ni bilo nujno, da je kdorkoli kustos \u2013 nekdo, ki upravlja umetnostni sistem, upravlja du\u0161e, ki je impresario, ki ureja klju\u010dne stvari zato, da sistem funkcionira \u2013 te pozicije mi absolutno nismo imeli in moja vloga je bila veliko bolj povezana z umetniki in njihovimi na\u010drti. Recimo, govorili smo, da mora biti slika velika. Zakaj torej toliko diptihov pri \u0160u\u0161niku in Podgorniku? Ker je bilo treba (premajhne) formate nekako spraviti skozi majhna okna, vrata, iz kleti. \u0160tevilni diptihi sploh niso bili mi\u0161ljeni kot \u201cdvopolne\u201c slike, ampak kot enotne celote.
\nPublika je bila malo\u0161tevilna. \u010ce ne bi bilo \u0161tudentske populacije, bi bile vse moje razstave narejene v prazno. Skratka, \u0161lo je torej za zelo specifi\u010dno pozicijo: art-as-art<\/em>.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> V \u0161ir\u0161em kontekstu fenomena kustosa se mi zdi pomemben trenutek, ko se je zgodil prelom med kritikom in kustosom. Primer za to je italijanski kritik Achile Bonito Oliva, ki je promoviral novo podobo in je hkrati z njo tudi \u201cugasnil\u201d. <\/em>Zamenjal ga je Harald Szeemann kot kustos. Tu je bil prelom, po moje.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Mi smo bili ideologi umetnosti, potem so pri\u0161li impresariji. Prva Szeemannova razstava, videl sem katalog, me je popolnoma presunila; to je bila When Attitudes Become Form<\/em> leta 1969. Takrat sem se vpra\u0161al, kdo lahko sploh \u0161e slika v primeri s tem, kar se dogajalo na podro\u010dju konceptualnega. Ampak Szeemann je potem delal Velike Zgodbe in to je bila povsem druga tehnika od na\u0161e, ki smo bili trenirani kot zgodovinarji in smo vedno opazovali, do katere to\u010dke se je umetnost razvila in kaj se lahko zgodi zdaj. Jaz sem bil z umetniki v trenutku, ko so slikali, in so me v\u010dasih spra\u0161evali za komentarje in nasvete.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Zdi se mi pomembno poudariti, da te specifike znotraj poklica pri nas niso bile nikoli jasno definirane. Pri nas se je to zgodilo z velikim zamikom. \u010ce je bil Szeemann prvi tak avtor leta 1962 in \u0161ele po ve\u010d kot desetletju in pol za\u010dnejo mladi kustosi v Ljubljani izpostavljati svoje avtorstvo. Z Igorjem Zabelom sva se tudi veliko pogovarjala o razliki med kustosom in piscem (writer<\/em> oz. author<\/em> \u2026 ). Vsi ti veliki kustosi, ki sem jih jaz spoznavala, sploh niso bili pomembni pisci, Szeemann na primer. Jaz sem bila vedno obremenjena s tem, da moram za vsako stvar stra\u0161no \u0161tudirati, poleg tega da organiziram, se ukvarjam z umetniki \u2026 po navadi ni \u010dasa \u0161e za stra\u0161no pameten tekst. Jasno, da nekaj mora\u0161 napisati. Ampak zelo tehtno teoretsko delo pa opravlja nekdo, ki ima drug poklic \u2013 torej teoretiki, ki pa pri nas nekako nimajo mo\u017enosti \u2026 znotraj stroke te stvari pri nas \u0161e niso definirane.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Na kak\u0161en na\u010din ste sodelovali z umetniki. Se ta odnos spreminja?<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Res je da se kustosi v odnosu do umetnikov zelo razlikujejo. Jaz se imam za zelo prijaznega kustosa, v\u010dasih sli\u0161im da mogo\u010de celo preve\u010d. Nekateri kustosi mislijo, da morajo vzdr\u017eevati distanco do umetnikov, kar je verjetno tudi upravi\u010deno. Jaz pa\u010d mislim, da je dobro, \u010de se vzpostavijo prijateljski odnosi, tudi pri ve\u010djih razstavah je to mo\u017eno. In po mojih izku\u0161njah so bile dobre ravne tiste razstave, kjer se je to zgodilo. Zlasti avstrijski in nem\u0161ki kustosi gojijo distanco do umetnika \u2026 pred \u010dasom sem delala s \u0161tudenti na dunajski akademiji, z njimi sem kurirala razstavo. Vzela sem si \u010das zanje in jih obravnavala kot sebi enakovredne. Pa sem dobila o\u010ditek, \u010de\u0161 da je bila kustosinja pred mano, Barabara Vanderlinden zelo stroga z njimi.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Ne smemo pozabiti, da smo bili tudi generacijsko vpeti, OHO je moja generacija. Toma\u017e \u0160alamun je bil kot pesnik, kot \u010dlovek izjemne senzibilnosti, zame zelo pomemben. Tugo \u0160u\u0161nik je imel knjige, ki jih jaz nisem imel, tako da je bila generacijska zveza pravzaprav u\u010dna zveza in je pomenila veliko zavezo. Nisem bil njihov kolega, niti profesor, nisem bil njihov kustos, bil pa sem njihov kritik, neke vrste \u201cglasnik\u201c.
\nV Ameriki pa sem bil zelo presene\u010den nad neverjetno distanco med umetnikom ter kritikom in kustosom. Umetnik je bil raja. Ni jim bilo jasno, zakaj sem najprej spra\u0161eval umetnika, kaj \u017eeli, kot da sem prekr\u0161il kodeks. Da \u0161ele vzpostavljanje distance omogo\u010da neko specifi\u010dno kakovost in presojo, to je \u010disto smiselno, ampak ob tem je nastal samozadosten umetnostni sistem, ki bi, tudi \u010de ne bi bilo umetnikov, subjektov, deloval \u0161e naprej.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Tudi jaz mislim, da je pristno zanimanje bilo in \u0161e vedno je, mo\u010dnej\u0161e na Vzhodu. Na Zahodu je to bil vedno biznis, in \u010de se je kustos preve\u010d navezal na enega umetnika, je izgubil.<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> Neko\u010d sem pisala o tem, kako umetniki tudi pri nas niso hoteli ve\u010d prepu\u0161\u010dati interpretacije svojih del drugim, kritikom ali teoretikom, in so sami za\u010deli pisati. Ta fenomen sem poimenovala \u201cumetnik pose\u017ee v interpretacijo\u201c. Meni se je zdelo to zelo dobro in besedila so bila zanimivo branje. Recimo Tugo \u0160u\u0161nik je \u017ee v svoji diplomski nalogi vpeljal prakso in teorijo ameri\u0161kega abstraktnega ekspresionizma. Emerik Bernard je vedno pisal ob svojih razstavah, Bojan Gorenec tudi, hkrati pa je celo prevajal, na primer, Marcelina Pleyneta, Du\u0161an Mandi\u010d je pisal o zagatah produkcije in o svoji praksi \u2026
\nUmetnikov torej nisem mogla gledati kot nekaj, kar bom obdelovala. Smo se pa neprestano dru\u017eili. V \u0160kucu, v Kavarni Union, v disku FV \u2026 In se je nekaj za\u010delo plesti, se oblikovati, se generirati … Mislim, da je tudi zaradi tega pri\u0161lo do spleta zelo razli\u010dnih ljudi. Vse se je dogajalo skozi pogovore, izmenjave, sodelovanja. Nekateri so bili z akademije, drugi ne, nekateri so bili \u0161tudenti dru\u017ebenih in humanisti\u010dnih ved ali pa \u0161e dijaki. Nekateri so bili resni analitiki, drugi strastni uporniki. Teorija je bila za to t. i. alternativno sceno tudi zelo pomembna, zanjo pa umetni\u0161ka praksa. Denimo, zbornik Ideologija in estetski u\u010dinek<\/em> je imel na nas res velik u\u010dinek. Tudi Lacana smo brali, pa zbornik Psihoanaliza in kultura<\/em>. Potem je bil prebojen Braco Rotar s Pomeni prostora<\/em>, pa takrat je bila aktualna debata o Ple\u010dniku, ki se ga je v dobr\u0161ni meri dekonstruiralo. Pomembni so bili tudi filmi in video, videospoti, glasba, klubsko dogajanje, u\u017eitek v plesu \u2026 Zelo veliko smo govorili o praksi in o produkciji. Uporabljali smo izraza teoretska praksa, likovna praksa. Izraz umetnik smo neradi uporabljali. Morda se je ravno takrat v \u0160kucu zgodil premik iz likovnega v vizualno. Ker vizualno lahko zajame marsikaj, saj je precej \u0161ir\u0161e podro\u010dje.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> \u010ce re\u010demo na kratko: kustos se je pojavil takrat, ko smo lo\u010dili moderno od sodobne umetnosti. To, kar je Igor Zabel napisal o tem, dr\u017ei. Mi, ki smo \u0161e modernisti, smo bili kritiki, karkoli \u017ee to pomeni, ampak s sodobno umetnostjo, ko se sistem umetnosti v celoti vzpostavi, postane kustos sredi\u0161\u010dna figura. Kritik je prodana du\u0161a, trustees<\/em> so konzervativni, nih\u010de ne zna u\u010dinkovito delati z zasebnimi in dr\u017eavnimi in drugimi skladi in finan\u010dnimi viri, z mediji, potrebno je najeti profesionalce, kustose.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Tudi konceptualisti\u010dna tradicija je pomembna, o tem se premalo govori. S konceptualizmom, s hranjenjem, z muzealiziranjem in prezentacijo konceptualizma ter podobnih praks se je meja med umetnikom in kustosom sproblematizirala. Umetniki so za\u010deli sami kurirati, muzealizirati svoje projekte in podobno so morali kustosi nadgrajevati nekaj, kar se je zgodilo v realnem \u010dasu. In \u010de i\u0161\u010demo sodobnim praksam neko tradicijo, jo najdemo ravno v \u0161estdesetih; s konceptualizmom se je ta pojav za\u010del in ni naklju\u010dje, da je Szeemann naredil preskok v kuriranje ravno 1972.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> V okviru Laboratorija smo se veliko pogovarjali o vzpostavljanju sistema umetnosti, pa tudi o njegovi finan\u010dni plati. Katera je bila prva razstava, za katero ste bili pla\u010dani? In kdo je bil pla\u010dnik, financer?<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Za prvo razstavo Ekspresivna figuralika<\/em> me ni Moderna galerija nikoli pla\u010dala. (smeh)<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> Leta 1997 sem bila povabljena na mednarodno konferenco Interstanding <\/em>v Tallinn. Sodelovala sem s tematskim videoprogramom Kreature<\/em> in kot kustosinja projekta Talk To Me Like Lovers Do<\/em> Damijana Kracine. Takrat sem dobila honorar, vsote se ne spomnim. V \u0160kucu pa smo bili pla\u010dani na ure, in to le, \u010de smo hkrati z drugim delom tudi \u010duvali razstave. Moje delo v Sorosovem centru za sodobne umetnosti pa je bila pa\u010d redna slu\u017eba s pla\u010do.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Zanimivo je, kako je vizualno polje podcenjeno. \u010ce re\u017eiser re\u017eira predstavo v drami, dobi visok honorar, \u010de jaz kuriram razstavo v Moderni galeriji, ne dobim ni\u010d. Vse, kar je povezano z besedo, gledali\u0161\u010dem, je pri nas bolj spo\u0161tovano. Mi smo razumljeni bolj kot servis.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Na Trigonu<\/em> v Gradcu leta 1977 sem dobil zelo dober honorar. En mesec so nas gostili, dobil sem toliko denarja, da smo si lahko doma naredili centralno kurjavo. Nisem mogel verjeti, ker smo vse drugo vedno delali zastonj.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Spomnim se precej velikega honorarja kot selektor za Bienale male plastike<\/em> v Padovi. Samo iz povra\u010dila za potne stro\u0161ke sem si lahko pla\u010dal nakup gara\u017ee v Ljubljani. \u017dal tega bienala ni ve\u010d.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Na Trigonu<\/em> sem bil presene\u010den \u0161e nad dvema stvarema: dobesedno vse, kar smo potrebovali, so nam tehni\u010dni delavci in tamkaj\u0161nji kustosi takoj priskrbeli in organizirali. Nih\u010de ni podvomil o smiselnosti zahteve in se je obravnavalo kot profesionalno mnenje, ne glede na to, od kod si pri\u0161el. Medtem ko se je pri nas v strokovno mnenje vedno dvomilo, podoben dvom je veljal za umetnike. Vedno je bilo prisotno vpra\u0161anje, \u2013 ali bodo ti umetniki sploh kaj vredni. Neko\u010d sem premagal kriti\u010dnost pomembnega slovenskega umetnostnega zgodovinarja tako, da sem mu za\u010del pripovedovati, iz katerega letnika so v stalni zbirki MOMA Rauschenberg, Jasper Johns, Stella itd. Takrat so bili stari 25 do 30 let (Johns rojen 1930, Zastave<\/em> so iz let 1954\u20131955) in to so klju\u010dna dela, milijonskih vrednosti. In to je bil edini odgovor, ki sem ga lahko dal. Vsa nova umetnost je bila pod vpra\u0161ajem. To je bilo edino, s \u010dimer sem se lahko branil pred na\u010delno nezaupljivostjo tako umetnostnih zgodovinarjev kot tudi umetnikov.<\/p>\n

\u0160e danes v Sloveniji ne vidim neke \u0161ir\u0161e politi\u010dne vizije, ki bi skozi vizualno umetnost projicirala slovensko prihodnost. Vidim samo regresivne literarne projekte. Celotna predstava o tem, kako je likovna umetnost pomembna stvar, s katero komuniciramo med seboj, ne samo s svetom, se je sesula. To je posledica tega, da nimamo pravega Muzeja moderne umetnosti, kot si ga slovenska umetnost zaslu\u017ei. Pomembna naloga, ki je zdaj pred nami, je politika umetnosti 21. stoletja, ne samo likovne umetnosti, ampak vizualne civilizacije.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Gotovo bo tudi vizualna umetnost dobila svoj pomen, ampak bojim se, da bo \u0161lo predvsem v smer komercializacije (odkar je bil \u0160panzel v Narodni galeriji me je tega strah) \u2013 spet se bo izoblikovala neka me\u0161\u010danska umetnost, ki jo bo dr\u017eava podpirala.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Se strinjam. Spet bomo imeli me\u0161\u010dansko in proletarsko umetnost. Spet bomo imeli umetni\u0161ko levico. Leta 1934 je Stele v Zborniku za umetnostno zgodovino<\/em> zapisal: \u201cUmetnikom kruha!\u201d<\/em><\/p>\n

Pa naj bodo na oblasti klerikalci ali liberalci, ni razlike. Liberalci so bili prav tako peklensko skopi do umetnosti. Zakaj je pri nas grafika popularna? Samo zaradi grafi\u010dnega bienala? Iz skoposti! Grafika je bila finan\u010dno sicer zmeraj precenjena, ampak \u0161e zmeraj je cenej\u0161a od slike. Delo kustosa bo v prihodnosti veliko bolj politi\u010dno. Tudi v smislu lokalne orientacije, specifi\u010dnih potreb okolja, potro\u0161nje ipd.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Novo me\u0161\u010danstvo bo potrebovalo vse ve\u010d prireditev, na katerih se bodo kazali. In verjetno bodo razstave ena od takih prilo\u017enosti.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Dr\u017eavni modeli se bodo prej prilagodili temu glasu kot pa subverzivnim umetni\u0161kim raziskavam. Meni zdaj re\u010dejo: \u201cTi se ukvarja\u0161 z modernizmom, torej si levi\u010dar!\u201d<\/em><\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Pri prej\u0161nji oblasti je bila sodobna umetnost problem, zdaj je pa \u017ee modernizem problem.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Katero od svojih razstav bi izpostavili kot zelo uspe\u0161no?<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> Zadovoljna sem bila z razstavo Antimuzej<\/em> Vladimirja Dodiga Trokuta iz Zagreba leta 1982. \u0160kuc je bil napolnjen z raznoraznimi artikli \u2013 od umetni\u0161kih del do zbirke embala\u017e in starin. Sam pa je sedel v izlo\u017ebi in valil nekak\u0161no veliko jajce. Ta razstava je bila zame prav posebne vrste dogodiv\u0161\u010dina, \u010deprav sem \u017ee prej sodelovala s hrva\u0161kimi umetniki iz t. i. Nove umjetni\u010dke prakse<\/em>. Res je bil neverjeten, imel je celo idejo, da bo Goli otok spremenil v muzej, pa mu ni uspelo.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Na mednarodnem podro\u010dju sem predvsem zadovoljen, da sem predstavil fenomen Metelkove na bienalu v Sao Paolu, omenil bi tudi razstavo Jaumeja Plensa, s katerim sem imel zelo dobre stike. Trinajst ton njegove umetnosti je takrat napolnilo Ljubljanski grad in Mestno galerijo.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Zadnja leta delam nekak\u0161ne serije iz svojih razstav, leta 1996 sem naredila razstavo Ob\u010dutek za red,<\/em> a \u010dez \u010das z njo nisem bila preve\u010d zadovoljna in mislim, da sem jo zaradi tega \u010dez nekaj let ponovila v razstavi Form Specific<\/em>, pri kateri je \u0161lo za popolnoma iste probleme, ki sem jih obdelala na nov na\u010din.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> \u010ce bi \u017ee moral nekaj izbrati, potem bi izbral prvo razstavo OHO-ja v \u0160kucu. \u010ce bi pa zdaj delal razstavo, bi naredil veliko razstavo na Gospodarskem razstavi\u0161\u010du s sto, dvesto slikami, kipi, fotografijami, s horizontalno selekcijo; vsako delo bi imelo svojo funkcijo in navezavo z drugim delom. Cela razstava bi bila narejena kot velikanska povr\u0161ina, labirint velikih belih panojev (umetnih sten) z mno\u017eico pogledov. V tem primeru bi pa seveda moral organizirati samega sebe kot kustosa, in glede na to, da nimam najljub\u0161e razstave, bi bila to moja najljub\u0161a razstava.<\/p>\n

Petja Grafenauer Krnc:<\/strong> Kak\u0161no vpra\u0161anje iz publike?<\/p>\n

Jaka \u017deleznik:<\/strong> Kako \u0161iroko pojmujete umetnost, kaj vam pomenijo povezave med razli\u010dnimi zvrstmi, \u017eanri, interakcije, povezava z literaturo, teatrom?<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Saj se dogajajo povezave \u2013 recimo na razstavi 7 grehov<\/em> \u2013 ni bilo ravno literature, bil pa je strip, glasba, film \u2026 Prav z literati bolj slabo sodelujemo \u2026 druga\u010de pa je interdisciplinarnosti veliko \u2026<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Leta 1996 sem naredil v Equrni neke vrste ut pictura poesis<\/em> razstavo, ki se je imenovala Angeli.<\/em> Izbral sem podobe, na katerih se pojavljajo angeli, in jih razstavil skupaj s teksti iz sodobne slovenske poezije T. \u0160alamuna, U. Zupana, A. Debeljaka, I. Svetine itd., ampak med slovenskimi literati so zelo redki, ki bi imeli resni\u010den talent za opazovanje likovne umetnosti. V slovenski literaturi je premalo pasa\u017e, ki bi bile izrazito vizualne. Celo Bernikova poezija je izrazito vezana na metafori\u010dno pojavnost predmeta, slutimo njegovo \u201cduhovno atmosfero\u201d, ne vizualiziramo predmetnosti in njenih metonimi\u010dnih videzov.<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> Pri \u0160kucu je samoumevno prihajalo do interdisciplinarnih povezav, ker smo vse, kar se je po\u010delo, tako ali tako razumeli kot dru\u017ebeno prakso. Izdajali smo tudi publikacije in glasbene kasete z naslovom Galerija \u0160KUC izdaja<\/em>. Tudi pri teh so se porajala sodelovanja med pesniki, likovniki, glasbeniki, recimo med Du\u0161anom Mandi\u010dem in Branetom Bitencem …<\/p>\n

Petra Kap\u0161:<\/strong> Zanima me vpra\u0161anje osebnega odnosa, napetosti ali pa prijateljstva med kustosom in umetniki. Vem, da nekateri ta odnos pojmujejo kot temelj za svoje delovanje, v\u010dasih pa je to o\u010ditek.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Zgodovina umetnosti je zgodovina prijateljstev, je nekdo rekel. Tisti, ki pravi, da je sposoben vzpostaviti popolno distanco, gotovo ni povsem iskren.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Zgodovina mojih odnosov z umetniki je pravzaprav tudi zgodovina porazov. OHO-jevci so se raz\u0161li, radikalni projekti generacije slikarjev, s katerimi sem za\u010del, se niso dosledno uresni\u010dili, to \u0161e posebno velja za veliko slovensko sublimno abstraktno sliko. \u0160e ni bila naslikana. Na primer \u2013 Je\u0161a Denegri je leta 1986 naredil razstavo Slika je ru\u0161evina, ki se gradi,<\/em> ki jo je hotel leta 1996 ponoviti, pa je bil vendarle razo\u010daran. V kulturnem smislu. Tiste ustvarjalne \u201cvi\u0161ine \u010dasa\u201d iz leta 1986 z istimi umetniki leta 1996 ni mogel ponoviti.
\nPrijateljstvo med kustosom, kritikom in umetnikom je nevarno, kadar se institucionalno pove\u017ee.
\nMoj nasvet je: ko boste delali z umetniki, vas bo tako ali tako umetnina prepri\u010dala. \u010ce pa v delo z umetnikom ne vgradite kognitivne distance, mu lahko slu\u017eite samo \u0161e kot predpra\u017enik. Kognitivni nadzor je za kustosa izjemno pomemben.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Mora\u0161 ra\u010dunati na to, da v prijateljskem odnosu med umetnikom in kustosom neminovno pride do konflikta. Od zrelosti obeh je potem odvisno, ali se bo konflikt razre\u0161il ali pa se bo zaostril. Laszlo Beke, starej\u0161i mad\u017earski kustos, ki je bil prijatelj umetnikov avandgardistov \u2013 je neko\u010d zagrenjeno rekel: \u201cVideti jih ve\u010d ne morem, umetnikov.\u201d<\/em> \u2026 O\u010ditno ni znal konfliktov re\u0161evati sproti.<\/p>\n

Aleksander Bassin:<\/strong> Pri meni so se stvari spremenile, ko sem postal direktor galerije. Moral sem vzpostaviti distanco. In sem danes vesel, da imam za Bene\u0161ki bienale<\/em> dva sve\u017ea kustosa, sam pa sem lahko v vlogi komisarja, recimo tudi kuratorja.<\/p>\n

Jurij Krpan:<\/strong> Kako lahko lo\u010dimo med terminoma kustos in kurator?<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> To razliko bi bilo morda treba definirati. Nekateri predlagajo, da naj bi bil kustos funkcija oz. naziv znotraj muzejske ustanove, kurator pa naj bi nastopil takrat, ko gre za avtorstvo nekega kuratorskega projekta. Zaenkrat se ta razlika \u0161e ni vzpostavila in oba termina precej me\u0161amo.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Meni se to ne zdi tak problem \u2026 vsaka institucija ima svoj sistem. Res je da nismo usklajeni s standardizacijo v tujih muzejih \u2026<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Pojem kuratorstva v umetnostnem sistemu se \u017ee spreminja. Vpra\u0161anje je, ali ima kuratorstvo, kot ga poznamo zdaj, sploh prihodnost.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Jaz mislim, da se bo \u0161e bolj zapletlo. Zdaj \u017ee kuratorji razstavljajo kuratorje. Predstavljajo se projekti. Pri najnovej\u0161ih razstavah po svetu je vse manj govora o artefaktu, vse manj se ljudje ukvarja z artefaktom samim in vse bolj s konceptom. Zato se bo odnos kustos \u2013 umetnik nujno moral redefinirati. Irwini delajo East Art Map<\/em> kot umetni\u0161ki projekt, kustos Anton Vidokle pravi, da svoj United Nations Plaza<\/em> (projekt v Berlinu kjer se dogajajo diskusije in predavanja) smatra kot umetni\u0161ki projekt. Pred nekaj leti bi te stvari tretirali kot kuratorski projekt. To razmerje je torej veliko bolj kompleksno, kot se nam po navadi zdi. Kam bo pa pripeljalo \u2026 morda se bo enkrat pozornost vrnila nazaj k artefaktu, kdo ve.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Tudi mene je za\u010delo zanimati, kaj se bo zgodilo s fenomenom kuratorstva, ki se neprestano \u0161iri, kuratorji zdaj delajo s teoreti\u010dnimi predmeti. Vpra\u0161anje je, ali ne bo potrebna neka tretja, hibridna oblika za nadzor nad kuratorji. Bo to vlogo opravil kapital, naro\u010dniki, mediji?<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Vzpostavlja se tudi ontolo\u0161ko vpra\u0161anje \u2013 kje je izvorna ideja. Pomemben se mi zdi Groysovo besedilo o dokumentaciji in kako dokumentacija na koncu spet dobi auro. Kdo je iniciator, kdo spro\u017ei kreativni proces? Identiteti kustosa in umetnika se bosta verjetno spremenili.<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107:<\/strong> Kar se terminologije ti\u010de, se je v\u010dasih treba enostavno odlo\u010diti. Kot je bilo to na primer s terminom performans. Za performans sem se precej zanimala in problem je bil angle\u0161ko besedo \u201cperformance\u201d <\/em>sklanjati. Zato smo se s kolegi(cami) na zalo\u017ebi Studia Humanitatis in na uredni\u0161tvu Likovnih besed<\/em>, ko smo leta 1991 zaradi vojne pripravljali posebno \u0161tevilko z naslovom Ljubezen je mo\u010dnej\u0161a od smrti<\/em>, s konsenzom odlo\u010dili za \u201cperformans\u201d. In od takrat naprej se to uporablja. Tako se definirajo in vzpostavljajo termini in koncepti, pogosto v povezavi s prevodi ali pa zaradi potrebe po razlikovanju v pomenu. Kot sta na primer pridevnika \u201cumetnostni\u201d in \u201cumetni\u0161ki\u201d.
\n
\nZdenka Badovinac:<\/strong> Danes pri sodobni umetnosti je sama prezentacija manj pomembna, bolj je pomemben real impact<\/em>, da sku\u0161a projekt pose\u010di v neko realno situacijo, model prezentacije se nadomesti z diskurzivnim modelom \u2013 \u010de spet omenil Vidokla in nerealizirano Manifesto<\/em> na Cipru. On je \u017eelel namesto razstave vzpostaviti \u0161olo. Trendovske umetni\u0161ke prakse se ne ukvarjajo s prezentacijo. Res se meri dejanski u\u010dinek.<\/p>\n

Toma\u017e Brejc:<\/strong> Poleg tega imate danes kuratorske projekte, ki presegajo umetni\u0161ko fantazijo.<\/p>\n

Zdenka Badovinac:<\/strong> Zanima me, kako se bodo posledi\u010dno spremenile institucije \u2013 iz prostorov prezentacije v nekaj drugega. Saj je tudi izvorno Ptolomejev muzej bil bolj laboratorij kot prostor predstavitve. Po moje itak preve\u010d razmi\u0161ljamo o dihotimiji kurator \u2013 umetnik in ob tem nastajajo nepotrebni nesporazumi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Okrogla miza Okrogla miza je zapis prvega javnega dogodka, ki ga je pripravil Laboratorij Sveta umetnosti, in ena od dveh okroglih miz, ki sta bili posve\u010deni kuratorskim praksam v slovenskem prostoru. Potekali sta v prostorih SCCA\u2212Ljubljana 10. in 17. maja 2007. Svet umetnosti, \u0161ola za sodobno umetnost, ki jo pripravlja SCCA\u2212Ljubljana, v letu 2007 stopa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13388,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21,22],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2549"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2549"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2549\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9381,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2549\/revisions\/9381"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13388"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2549"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2549"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2549"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}