{"id":2591,"date":"2007-08-16T18:20:56","date_gmt":"2007-08-16T16:20:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2591"},"modified":"2018-07-11T21:49:28","modified_gmt":"2018-07-11T19:49:28","slug":"kustos-je-nekdo-ki-skupaj-z-umetniki-spodbudi-vrsto-idej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2591","title":{"rendered":"Kustos je nekdo, ki skupaj z umetniki spodbudi vrsto idej"},"content":{"rendered":"

Sa\u0161a Nabergoj:<\/em> pogovor s Cl\u00e9mentine Deliss<\/p>\n

\n

\u017delim spregovoriti o va\u0161ih za\u010detkih. Doktorirali ste s podro\u010dja socialne antropologije. Nato ste pri\u010deli delovati kot kustosinja in po nekaj razstavah ste ustvarili neodvisno glasilo Metronome<\/em>, prostor kuratorskega raziskovanja z umetniki in s pisatelji. Ali mi lahko poveste kaj ve\u010d o va\u0161em antropolo\u0161kem prispevku h kuratorski praksi v vizualni umetnosti in o premiku od \u201cklasi\u010dne\u201d oblike razstave k publikaciji kot kuratorskem projektu?<\/strong><\/em><\/p>\n

Nisem pri\u010dela s \u0161tudijem antropologije; med letoma 1977 in 1980 sem \u0161tudirala umetnost na Dunaju. Imela sem \u017ee nekaj izku\u0161enj z oblikovanjem, saj sem oblikovala veliko \u010devljev za mojega o\u010deta, ki je imel trgovino v Londonu. Vajena sem bila delavnic. Ko sem \u0161tudirala umetnost na Dunaju, sem ugotovila, da tak\u0161no po\u010detje zahteva veliko informacij in da moram izvedeti nekaj ve\u010d. Zanimali so me podporni elementi in ozadje del, ki so jih umetniki ustvarjali v sedemdesetih letih. Torej vse od poznega akcionizma, performansa, eksperimentalnega filma in nato skozi konceptualna dela in zgodnjo instalacijsko umetnost. Vse to me je privedlo do \u0161tudija socialne antropologije. Mislim, da ne bi \u0161tudirala antropologije, \u010de ne bi izhajala iz umetni\u0161ke prakse in \u010de ne bi obstajale povezave konceptualnih umetnikov s to disciplino. Antropologija je podobna umetnostni zgodovini oziroma ostalim disciplinam: odvisna je od univerze in tamkaj\u0161njih predavateljev. Najprej sem \u0161tudirala na Dunaju, ki je zelo zgodovinsko mesto, nato v Londonu, kjer sem diplomirala na The School of Oriental and African Studies in sledil je doktorski \u0161tudij. Medtem ko je avstrijski in\u0161titut za\u010denjal z antropologijo 15. in 16. stoletja in kon\u010dal pri Durkheimu, je angle\u0161ka semanti\u010dna antropologija izhajala iz Durkheima in obravnavala obdobje do poststrukturalizma. Razvijala sem idejo interpretacije, ki je razvnemala \u017eelje umetnikov in prizadevanja antropologov v posebnem trenutku, poznih dvajsetih letih v Franciji. Odkrila sem revijo Documents<\/em>, ki je izhajala v letih 1929 in 1930 pod urednikovanjem Georgesa Batailla \u2013 leta 1986 je zanjo vedelo zelo malo ljudi \u2013 in spoznala sem, da je predstavljala nekak\u0161en most med dvema podro\u010djema umetni\u0161ke prakse in etnologije.<\/p>\n

Po kon\u010danem doktorskem \u0161tudiju sem hitro zapustila svet antropologije in se vrnila k umetnosti. \u010cutila sem, da je socialna antropologija zanimiva kot nekak\u0161na analiza besedil in zaradi refleksivnosti ter semanti\u010dnega razvoja same discipline \u2013 bila je zelo samokriti\u010dna, zanimali so jo metodolo\u0161ki problemi \u2013 vendar je obstajalo zelo malo ustreznih informacij oziroma pristopov k vizualni kulturi in materialnemu objektu. Tako sem se vrnila k umetnosti. Takrat sem verjela, da je kustos nekdo, ki skupaj z umetniki spodbudi vrsto idej v razstavnem prostoru. Z umetniki sem se \u017eelela posvetiti zapletenim, nerazre\u0161enim idejam. In razstava Lotte ali transformacija objekta<\/em>, ki sem jo organizirala v Gradcu in na Dunaju, je pomenila ravno to. To je bila pomembna razstava, ki mi je omogo\u010dila raziskovanje idej ob uporabi razstavnega prostora skupaj z umetniki.<\/p>\n

Leta 1996 sem po svojem sodelovanju na podro\u010dju televizijske produkcije in po \u0161tevilnih potovanjih ustanovila Metronome<\/em>. \u010cedalje bolj me je zanimalo, zakaj diskurz umetnosti v Evropi ne zmore obdr\u017eati svojih izvirnih meja med Zahodno Evropo in Severno Ameriko. Vzniknilo je zanimanje za globalno vpra\u0161anje. Takrat sem za\u010dela tudi pogosteje potovati v Afriko in ugotavljala naslednje: \u010de so razstave na dolo\u010deni to\u010dki pomenile raziskovalne prostore, v za\u010detku devetdesetih let niso ve\u010d omogo\u010dale tovrstnega eksperimentalnega raziskovanja, \u0161e posebno, \u010de sem \u017eelela delati z umetniki, ki so prihajali iz kontekstualnih okolij z razli\u010dnimi zgodovinami in razli\u010dnimi ozadji. Vrnila sem se k ideji organa kot na\u010dina delovanja z umetniki in s pisatelji, kar je prepre\u010dilo nekatere strahove okoli kontekstualnega v\u00e9denja. Takrat sem se odlo\u010dila, da lahko spro\u017eim strokovno zanimanje umetnikov za druge umetnike, \u010de uspem med seboj pribli\u017eati odtise zgodnej\u0161ih faz ustvarjanja v\u00e9denja namesto poudarka na dokon\u010danih delih.<\/p>\n

Po svoje je Metronome<\/em> dokument dolo\u010denega obdobja delovanja z dolo\u010denimi umetniki in s pisatelji na dolo\u010deni lokaciji. Ali bi se strinjali, da je Metronome<\/em> dokument razvoja va\u0161ega odnosa z umetniki, znanstveniki in s pisatelji? Zakaj mislite, da je treba imeti tiskani \u201cizdelek\u201d?<\/strong><\/em><\/p>\n

Vsakokrat upam, da se Metronome<\/em> ne bo preoblikoval v knjigo. Za Metronome<\/em> je pomembno, da ga lahko nadziram sama in da je moja edina odgovornost le do umetnikov in pisateljev, s katerimi sodelujem. Nih\u010de mi ne narekuje, kako moram ustvariti Metronome<\/em>, ali da moram vklju\u010diti dolo\u010dene posameznike, imeti dolo\u010den uredni\u0161ki odbor, izdajati redno ali da mora Metronome<\/em> izhajati v enaki obliki kot prej.<\/p>\n

Tako vedno i\u0161\u010dem drug medij, drug kanal, drug vektor oziroma, \u010de ho\u010dete, drug transduktor<\/em>, nekaj, kar bo artikuliralo podro\u010dje ustvarjanja, ki poteka, in ga naredilo zanimivega oziroma privabilo nekatere, ki prihajajo od drugod in \u017eelijo vedeti ve\u010d. Tako lahko Metronome<\/em> resni\u010dno prevzame katerokoli obliko. Zanimivo je, da moja potovanja predstavljajo klju\u010dni vidik razli\u010dnih produkcij. Vendar ne gre pri vsaki produkciji za refleksijo o lokacijah, pa naj se zgodijo v Skandinaviji, Dakarju ali pred kratkim v Tokiu. Ko odpotujem tja, se slu\u010dajno zgodi nek premik v odnosih, ki jih vzpostavljam oziroma jih ljudje vzpostavljajo z mano, kar spro\u017ei mojo \u017eeljo po razvijanju ideje na tej posebni lokaciji. Nato seveda sledi tiskanje. Toda \u010de se nahajam na lokaciji, kjer ne \u010dutim te potrebe, kot se je na primer zgodilo pred kratkim v Melbournu, tega ne morem izvesti. Metronome<\/em> je torej dokument mojega odnosa z umetniki in \u010de pogledate seznam umetnikov, je ta kar precej obse\u017een.<\/p>\n

Mislim, da je pri tovrstnem delu privla\u010dno, da ob samem poteku spoznava\u0161 spremenljive hitrosti razli\u010dnih informacijskih tokov. Lahko bi trdili, da se od leta 1984 in od razstave Primitivism in the 20th Century Art<\/em> (MoMA) \u2013 kar se je zgodilo pred triindvajsetimi leti \u2013 soo\u010damo z lokacijami in na\u010dini umetni\u0161ke produkcije, s katerimi se nam ni bilo treba nikoli prej ukvarjati. \u010ce je bilo leto 1984 zaznamovano s propadom vsesplo\u0161nega modela formalisti\u010dnih afinitet v primitivizmu, smo se leta 1989 soo\u010dali z Les Magiciens de la Terre<\/em> in s \u0161e enim vidikom zbiranja umetnikov iz razli\u010dnih kultur. Po obdobju Les Magiciens de la Terre<\/em> je sledilo obdobje morda petih ali \u0161estih let, ko so kustosi v ZDA in \u0161e posebno v Franciji posku\u0161ali vzbuditi novo zanimanje, vendar na osnovi zelo naivnih pojmovanj ne le razvoja umetnosti v Afriki, temve\u010d tudi novih umetni\u0161kih smeri, ki so se pojavljale v Evropi in ZDA. Od leta 1995 se informacije vedno hitreje \u0161irijo in ve\u010dja je prisotnost mlaj\u0161e generacije. Po triindvajsetih letih obstaja vplivna nova vrsta umetnikov in praktikov, ki se ukvarjajo z razmerji med stikom in dokumentacijo v razli\u010dnih delih sveta. V tem kontekstu se Metronome<\/em> v\u010dasih pribli\u017euje kolektivnemu umetni\u0161kemu delu z zelo posebno raziskovalno metodologijo in je \u010dedalje manj podoben katalogu oziroma dostopni obliki dokumentacije.<\/p>\n

V povezavi z Metronomom<\/em> ste pisali o metalogu<\/em>, o razmerju med vsebino raziskave in njenim strukturiranjem. Ali lahko to natan\u010dneje razlo\u017eite?<\/strong><\/em><\/p>\n

Za Gregoryja Batesona sem sli\u0161ala \u017ee prej, saj je bil poro\u010den z antropologinjo Margaret Mead. Gregory Bateson je bolj kot vseved nenavadna oseba, odpadnik. Batesonova ideja metaloga temelji na ponovitvah in v\u00e9denju, ki se zavija vase in tako poudarja subjekt.<\/p>\n

Najbolj zanimive izdaje Metronoma<\/em> so tiste, ki spro\u017eijo ravno to. In zame je ena od najbolj zanimivih stvari pri potovanjih poiskati lokalni organ iz kateregakoli obdobja v \u010dasu, ki mi omogo\u010da razviti obliko, skozi katero bom predstavila novo razpravo, ki je lokalna v prostoru, kjer se nahajam. Na primer, nova \u0161tevilka Metronoma<\/em>, ki nastaja na Japonskem in temelji na umetnosti in izobra\u017eevanju, se ne ukvarja s tistim, kar sem mislila na za\u010detku. Sprva so me zanimale japonske propagandne revije iz \u0161tiridesetih let. Ena izmed propagandnih revij se je imenovala Front<\/em> in je nastajala v \u0161estnajstih jezikih, skupaj z burmanskim, nem\u0161kim, angle\u0161kim, s tibetanskim in kitajskim in je bila skoraj v celoti vizualna. Nastala je takoj po bombardiranju Pearl Harbourja v nakladi skoraj 80.000 kopij. Front<\/em> je bil oblikovno in konceptualno zanimiv kot revija, ki posega izza jezika. Vendar resni\u010dni model novega Metronoma<\/em> ne bo tako nostalgi\u010den. Bo iz leta 2004! Gre za rumeno knjigo, umetni\u0161ko delo japonskega umetnika Masata Nakamure, imenovano Sleeping Beauty<\/em>. Z njegovim dovoljenjem ustvarjam pravzaprav novo razli\u010dico njegove knjige. Videti bo kot njegova knjiga in tako bo pritegnila pozornost k njegovemu delu in ustvarjanju kot nekak\u0161na metalo\u0161ka interpretacija na\u0161ega po\u010detja v Tokiu na septemberskem think tanku Metronoma<\/em> o umetnosti in izobra\u017eevanju.<\/p>\n

Opa\u017eam premik k rahlo druga\u010dni usmeritvi, kot je tista z za\u010detka, kjer so prve tri \u0161tevilke Metronoma<\/em> priredile format senegalskega tabloidnega tiska. Druge \u0161tevilke, kot na primer \u0161tevilka 10 (ki temelji na zinu iz Oregona), prirejajo format publikacij kot nekak\u0161en poklon ali priznanje le-tem.<\/strong><\/em><\/p>\n

Prve tri \u0161tevilke so bile testne. Pri \u0161tevilki 0 sploh nisem vedela, kako bo to delovalo. Pri svojem delu z revijo Documents<\/em> iz dvajsetih let sem se nau\u010dila spo\u0161tovati delitev na besedilo in podobo. Ko sem torej za\u010dela z Metronomom<\/em>, nisem \u017eelela nobene pretirane grafike, kot je na primer tista, ki je povsod prisotna v devetdesetih letih. Obenem ni bilo ene same strani, ki ne bi imela vsaj ene podobe, ve\u010d razli\u010dnih pisav, senc in barv, ki se prelivajo druga v drugo. \u017delela sem ustvariti nekak\u0161en polivalenten \u010dasopis, da bi ga lahko prou\u010devali s \u010disto vizualnega vidika in posku\u0161ali nekaj pridobiti, artikulirati ideje ter da bi lahko po drugi strani tudi samostojno prou\u010devali pisanje, ki je bilo v primeru prvih treh izdaj (Dakar, London in Berlin) vedno prevedeno v dva jezika. V\u0161e\u010d mi je, da se kot bralec lahko odlo\u010da\u0161, kateri del \u017eeli\u0161 prebrati, in kro\u017ei\u0161 med pomeni, ki so izra\u017eeni v ve\u010d jezikih.<\/p>\n

The Bastard<\/em>, \u0161tevilka 7, govori ravno o tem. The Bastard<\/em> nima nikakr\u0161nih podob, saj govori o glasu in uporabi glasu. Zanimivo je, da vsebuje ve\u010d jezikov, kot jih govorim sama, tako da vstopna vrata, \u010de se lahko tako izrazim, oziroma vstopanje v knjigo, vsakokrat spreminja svoj polo\u017eaj. \u010ce ste na primer v Senegalu, odprete knjigo in za\u010dnete brati besedilo v Wolofu, nato pa boste na\u0161li sosede, ki vas utegnejo zanimati, \u010de pa ste na Islandiji, boste za\u010deli z branjem islandskega besedila, in v Franciji boste verjetno za\u010deli s francoskim besedilom. Na ta na\u010din sem izrazila, da ljudje domnevajo, da berejo knjigo v celoti, ker je v angle\u0161kem, slovenskem ali nem\u0161kem jeziku, vendar v umetnosti zelo redko prebere\u0161 celotno knjigo ali si zapomni\u0161 knjigo v celoti. S seboj bo\u0161 odnesel le en del.<\/p>\n

Ob koncu devetdesetih let ste za\u010deli ustvarjati Metronome<\/em> v okviru umetni\u0161kih akademij. V kolik\u0161ni meri je tak\u0161no okolje spremenilo va\u0161o prakso? Ali je premik vplival na izbiro ljudi, s katerimi ste sodelovali, \u010detudi ste ohranili va\u0161 neodvisen polo\u017eaj? Ali ste za\u010deli pogosteje sodelovati s \u0161tudenti?<\/strong><\/em><\/p>\n

Ne smete pozabiti, da sem pri prvih \u0161tirih \u0161tevilkah, ki so nastale, preden sem za\u010dela delovati na umetni\u0161kih akademijah, zdru\u017eevala neznane umetnike s priznanimi. To ni nekaj stra\u0161ansko novega, vendar je bilo zami\u0161ljeno tako, da bi bralec ob pogledu na Metronome<\/em> dejal: \u201cAh, Paul Virilio, ah, poglejte, tukaj je Rebecca Horn, Slavoj \u017di\u017eek\u201d, zraven pa je prispevek nekoga, ki ga sploh ne pozna. Ta oseba pa je verjetno pomembna v svojem mestu ali dr\u017eavi, kjer \u017eivi, in se ne povezuje z istimi informacijskimi tokovi, nekateri izmed njih pa so kratko malo \u0161e zelo mladi.<\/p>\n

Takrat sem \u017ee sodelovala z razli\u010dnimi generacijami umetnikov. Ko me je Kasper K\u00f6nig kot gostujo\u010do profesorico prvi\u010d povabil na St\u00e4delschule, sem se na sre\u010do soo\u010dila z zelo izjemno situacijo. Nikoli \u0161e nisem predavala in mislim, da brez te izku\u0161nje, ko mi je Kasper kot gostujo\u010di profesorici omogo\u010dil svobodo, da naredim s \u0161tudenti, kar ho\u010dem, film, knjigo, ni pomembno kaj, nikoli ne bi vztrajala.<\/p>\n

Obenem so leta 1999 hoteli, da ustvarim nekaj na Dunaju, kasneje pa \u0161e v Edinburgu in v Bordeauxu. V vse sem privolila in se odlo\u010dila, da \u017eelim odkriti, kak\u0161na osnova v\u00e9denja obstaja na umetni\u0161ki akademiji. To pa sem hotela odkrivati prek dela s \u0161tudenti. Leta 1998 so bila v modi prehajanja. Tako si lahko pre\u0161el v katerokoli drugo disciplino, kulturo, obliko in vzel, kar si hotel ter ustvaril novo vrsto razmerja med umetnostjo, modo in oblikovanjem, umetnostjo in arhitekturo, umetnostjo in gledali\u0161\u010dem, karkoli. Hotela sem zatisniti vijake razpu\u0161\u010dene \u0161tudentske naravnanosti k referencialnosti.<\/p>\n

\u0160tudentom na St\u00e4delschule sem povedala, da ne \u017eelim ustvariti kataloga njihovih del, saj nikogar ne zanimajo umetni\u0161ka dela mlaj\u0161ih \u0161tudentov. \u017delim pa prevetriti njihovo znanje. Ho\u010dem vedeti, kaj berejo. Ho\u010dem vedeti, kaj po\u010dnejo izven umetni\u0161ke akademije. Ho\u010dem vedeti, ali imajo guruja, ki bi ga povabili k sodelovanju pri Metronomu<\/em>. To se je pravzaprav zgodilo na vseh \u0161tirih lokacijah v \u0161estih mesecih in zbrala sem denar od vseh akademij. Vse je potekalo zelo hitro. Vendar gre zasluga K\u00f6nigu in ostalim rektorjem na Dunaju, v Bordeauxu in Edinburgu, ki so mi pustili svobodo gibanja.<\/p>\n

Potem sem se odlo\u010dila, da se bom ukvarjala z uporabo glasu, saj sem bila nezadovoljna s konferencami o sodobni umetnosti, poleg tega pa sem opazila, da sem sposobna pritegniti ob\u010dinstvo in biti razumljena. Hotela sem razumeti, kaj je narobe z na\u010dinom, kako ljudje govorijo na konferencah. In kaj se zgodi, ko umetniki uporabijo glas. Pri tem naj citiram Mladena Dolarja, ki pravi: \u201c\u2026 glas je lahko klju\u010d do prezence sedanjosti.\u201d<\/em> Z drugimi besedami, kako se ukvarjamo s prezenco skozi uporabo glasu? Vendar je bilo to veliko te\u017eje. Kot kustosinja in zalo\u017enica \u017ee mnogo let delujem na umetni\u0161kih akademijah in ni bilo vedno lahko.<\/p>\n

Sprva ste tudi v tem okviru ustvarjali Metronome<\/em>, vendar ste se nato za\u010deli zanimati za krizno situacijo, v kateri se je zna\u0161lo veliko umetni\u0161kih \u0161ol na za\u010detku novega stoletja. Na novo so si zamislile svoj polo\u017eaj in posku\u0161ale ugotoviti, kako naprej, kak\u0161no strukturo potrebujejo in kak\u0161no vrsto v\u00e9denja.<\/strong><\/em><\/p>\n

Na umetni\u0161kih akademijah sem delovala, ker so mi omogo\u010dale svobodo pri raziskovanju in kot kustosinji omogo\u010dale razli\u010dne na\u010dine produciranja del v sodelovanju s \u0161irokim krogom ljudi. Umetni\u0161ke akademije so do\u017eivele nov premik in to me je zanimalo. Medtem ko so si muzeji postajali vedno bolj podobni, s podobnimi zbirkami in podobnimi na\u010dini dela, so umetni\u0161ke akademije do\u017eivele preobrazbo in so bile zelo raznolike.<\/p>\n

Na nekaterih umetni\u0161kih \u0161olah sem se po\u010dutila sre\u010dno. Zdelo se mi je, da je to prostor, ki je najprej vzbudil mojo radovednost. V\u0161e\u010d mi je okolje umetni\u0161ke \u0161ole. Obo\u017eujem gibanje ljudi na umetni\u0161ki \u0161oli. V\u0161e\u010d mi je uporaba mode in kodiranja med \u0161tudenti na umetni\u0161kih \u0161olah. V\u0161e\u010d mi je njihovo delo v ateljejih. Mislim, da mi je majhna nem\u0161ka umetni\u0161ka akademija, kot je St\u00e4delschule pod vodstvom K\u00f6niga, vzbudila posebno zanimanje zaradi svojega rahlo razpu\u0161\u010denega na\u010dina delovanja. Ni si prizadevala za trendovsko ali modno delovanje. Umetni\u0161ka \u0161ola ostaja zame prostor, kjer se lahko ustvari zelo zanimivo konceptualno delo in medosebni odnosi. Univerzo dolo\u010da precej problemati\u010dna dimenzija, kjer so pisarne navadno neprijetne in akademikom kljub njihovi odli\u010dnosti v\u010dasih primanjkuje atmosferskih in performativnih ve\u0161\u010din. Univerzitetno okolje je zame v\u010dasih preve\u010d suhoparno.<\/p>\n

Spodbudili ste raziskovalni projekt, ki se imenuje Akademija prihodnosti. Razvili ste idejo, s katero ste povezali \u0161tevilne umetni\u0161ke akademije po vsej Evropi. Ali lahko poveste kaj ve\u010d o zgodovini in strukturi Akademije prihodnosti?<\/strong><\/em><\/p>\n

Tukaj gre ponovno za ljudi. Vrnila sem se v London in \u0161e enkrat se mi je ponudila prilo\u017enost, da delam kot kustosinja v umetni\u0161ki \u0161oli, ne da bi uradno pou\u010devala. Nekega dne mi je Colin Cina, biv\u0161i vodja Chelsea College of Art, dejal: \u201cRavnokar smo kupili veliko zemlji\u0161\u010de<\/em> <\/em>na Millbanku zraven Tate Britain. Gre za biv\u0161o \u0161olo Royal Army Medical Army College. Vsaj dve leti \u0161e ne bo obnovljena \u2013 zakaj v tem prostoru ne bi ustvarili ne\u010desa s svojimi \u0161tudenti? Karkoli ho\u010dete.\u201d<\/em><\/p>\n

In to sem po\u010dela eno leto. Zagotovo je bila to najbolj prismojena situacija v okolju, kar sem jih preizkusila. \u0160lo je za ogromno prizori\u0161\u010de in morali smo uporabljati prenosne walkie-talkije, da smo se zna\u0161li, in tam so bili \u0161e neprijetni laboratoriji. V stavbi so \u017eiveli vojaki, zdravniki in \u0161tudentje, ta prostor pa je imel tudi zgodovino, saj je bil tar\u010da enot IRA. O tem so obstajale celo govorice in zgodbe. Izoblikovala sem skupino devetih podiplomskih \u0161tudentov, ki so pravkar kon\u010dali \u0161tudij, sestali smo se in redno delali skupaj celo leto, vabili umetnike na ogled po prostoru.<\/p>\n

Na\u0161e delo smo kon\u010dali z novo \u0161tevilko Metronoma<\/em>, s \u0161tevilkama 8A in 8B. Potem sem Colina Cino vpra\u0161ala, zakaj ne organiziramo konference o spremembah na umetni\u0161kih akademijah. Ideja je prerasla v nekaj ve\u010djega. Pomislili smo, da bi k sodelovanju povabili \u0161e druge ustanove, ki jih zanima ta kriza, da bi jo skupaj obravnavali, in tako smo z dodatnimi sredstvi uspeli financirati konferenco. Popolnoma jasno je bilo, da mi ne morejo ponuditi profesure. Colin Cina je zato uporabil svojo mo\u010d in ugled in povabil Glasgow School of Art, Edinbourgh College of Art in The London Institute (sedanja University of the Arts), da bi pridobil dodatna sredstva in mi pomagal pri dohodku in nadaljnjem razvijanju omenjene ideje. Obrnili smo se tudi na Arts Council, na Evropsko unijo in o spremenljivi situaciji spregovorili z ljudmi na visokih polo\u017eajih. Sku\u0161ali smo spodbuditi umetni\u0161ke akademije v Evropi, da bi se nam pridru\u017eile in postale \u010dlanice raziskovalnega kolektiva. Vendar so evropske umetni\u0161ke akademije hotele, da bi se raziskovanje osredoto\u010dalo le na spremembe po Bolonjskem sporazumu ali na zadeve, ki bi jim kot elitni evropski umetni\u0161ki skupini koristile. Ob tem sem pomislila, da moramo to izvesti v povezavi z biv\u0161imi kolonijami, ker smo \u201cizvozili\u201d umetni\u0161ke \u0161ole v Indijo in Afriko, in razmi\u0161ljala sem, ali tudi na teh celinah obstaja tak\u0161na usklajenost glede krize v umetni\u0161kih \u0161olah. Mislim, da bi bilo bolj zanimivo, \u010de bi vse skupaj izvedli na bolj globalni ravni. Tako sem eno leto delovala v Senegalu in Indiji. Nato je v Londonu zmanjkalo denarja, v Edinburgu pa so se na sre\u010do odlo\u010dili, da me bodo obdr\u017eali. Zdaj \u017ee skoraj tri leta sodelujem z Edinburgom na projektu Akademija prihodnosti.<\/p>\n

Sodelovali ste s strokovnjaki in \u0161tudenti, pri tem pa ste uporabljali oblike think tanka (v Dakarju, Mumbaju in Bangaloreju) in zdaj razvijate nekaj podobnega s Studiolabom (Edinburg). V vseh treh mestih se je va\u0161a raziskava osredoto\u010dala na tri klju\u010dne teme: epistemolo\u0161ka, arhitekturna in strukturna vpra\u0161anja o prihodnosti umetni\u0161ke akademije. Ali mi lahko poveste kaj ve\u010d o samem procesu?<\/strong><\/em><\/p>\n

Kjerkoli sem, moram oceniti zanimanje in motiviranost mojih potencialnih kolegov oziroma soraziskovalcev. Na ta na\u010din ustvarjam Metronome<\/em>, ko pridem na novo lokacijo. Tako v okviru projekta Akademija prihodnosti obi\u0161\u010dem umetni\u0161ko \u0161olo, na kateri po mi\u0161ljenju sorodni profesorji zberejo \u0161tudente, ki jim najprej predstavim projekt in nato opazujem njihove odzive. To sem naredila v Indiji, na \u0160kotskem in v Dakarju, kjer je bilo vzdu\u0161je neverjetno, ko sem spregovorila 150 senegalskim \u0161tudentom umetnosti. Bila sem edina belka med njimi. In situacija je bila \u010disto pravlji\u010dna. Dejala sem: \u201cDobro, ste v izobra\u017eevalni ustanovi in obstaja zelo tanka \u010drta med svobodo, s katero se izra\u017eate in delujete znotraj ustanove, in vrsto svobode, ki jo \u017eelite vzpostaviti, ko boste zapustili umetni\u0161ko akademijo. Zato vas prosim, da prou\u010dujete ustanovo tako, kot da bi se zna\u0161li v profesionalnem okolju.\u201d<\/em><\/p>\n

O tem moramo razmi\u0161ljati za prihodnost in ne za sedanjost. To je klju\u010dnega pomena za Akademijo prihodnosti. \u010ce obstaja kriza umetni\u0161kega izobra\u017eevalnega sistema, se ta ne more odpraviti neposredno z Akademijo prihodnosti. Zato smo zasnovali scenarij oziroma zamisel, s katero razmi\u0161ljamo petdeset let vnaprej. Petdeset let je primerna doba, saj moje generacije ne bo ve\u010d, obenem pa se paradigmatsko nana\u0161a na premike v 19. stoletju, ki jim je sledil Bauhaus, zdaj pa so na vrsti nove spremembe v umetnosti in izobra\u017eevanju. Pomeni tudi dejstvo, da bodo novi \u0161tudentje bli\u017eje uresni\u010denju svojih idej, kot smo mi. \u0160tudentje so od nekdaj gibalo Akademije prihodnosti. Toda morajo si \u017eeleti postati del tega. Zato jim projekt predstavljam na treh ravneh: vpra\u0161am jih, s kom \u017eelijo delati, kak\u0161en je zemljevid oziroma kartografija njihovega profesionalnega sveta, kak\u0161en na\u010din dela je po njihovem mnenju najprimernej\u0161i za prihodnost in kak\u0161no v\u00e9denje \u017ee ustvarjajo. \u0160tevilni \u0161tudentje umetnosti so \u017ee vklju\u010deni v socialno delo. Kaj torej naredijo s temi informacijami in kaj menijo o dostopnosti umetni\u0161ke akademije? Celo beseda \u201cakademija\u201d povzro\u010da presenetljive razprave o izklju\u010denosti, ekskluzivnosti. Razpravljamo o tem, kako lahko nekdo privabi neizobra\u017eenega posameznika na akademijo in kaj storiti s kulturno raznolikostjo. Navzo\u010dnost estetskih praks, ki jih akademija ne priznava, vendar so del \u017eivljenja in kulture, celo ustne kulture, vse to je predmet na\u0161ih razprav.<\/p>\n

Drugo podro\u010dje, ki smo se ga dotaknili, je bila arhitektura. Spra\u0161evali smo se: ali za akademijo prihodnosti potrebujemo stavbo? Ne, ne potrebujemo je, je odgovorila ve\u010dina. Potrebujemo energetske to\u010dke in ljudi, potrebujemo neposredna sre\u010danja, vendar ne stavbe.<\/p>\n

Strukturni vidik je nekaj, \u010desar \u0161e nisem razre\u0161ila, razen v okviru lastnega delovanja, ki se odra\u017ea v na\u010dinu ustvarjanja Metronoma<\/em>. V samem jedru Akademije prihodnosti je nekaj, \u010desar sem si vedno \u017eelela, to je ustvariti mobilno fakulteto. Menim, da edino tako lahko dose\u017ee\u0161 globlji prenos v\u00e9denja. Ne verjamem v enotedenske seminarje, ne verjamem v tak sistem. Mislim, da mora\u0161 ljudi pripeljati za dalj\u0161e \u010dasovno obdobje, da delujejo in se lotevajo lastnega raziskovanja v drugem kontekstu in z drugimi ljudmi. To prispeva h kro\u017eenju idej. Skozi Akademijo prihodnosti sem posku\u0161ala vzpostaviti tak\u0161no potujo\u010do profesuro in kon\u010dalo se je tako, da sem neformalno delovala sama. Torej mi to \u0161e ni popolnoma uspelo.<\/p>\n

Potujo\u010da profesura je povezana z vpra\u0161anjem prenosa v\u00e9denja. Katerega v\u00e9denja in za kateri kontekst? Katera umetnostna zgodovina? Afri\u0161ka? Ameri\u0161ka? Evropska? Katero v\u00e9denje ustreza trem lokacijam, na katerih ste delovali? Katere so fakultete v\u00e9denja za Akademijo prihodnosti?<\/strong><\/p>\n

Pravzaprav gre za uvajanje in izobra\u017eevanje \u0161tudentov, da bi delovali v skladu z doslednim razumevanjem metodologije. Ko je to dose\u017eeno, se lahko loti\u0161 pravzaprav kateregakoli gradiva. Ti dosledni metodolo\u0161ki postopki se navezujejo na njihovo delo, na\u010dine, kako raziskujejo kot umetniki in ne kot akademiki, in kako razumejo na\u010dine ter in pristope raziskovanja drugih umetnikov.<\/p>\n

Te\u017eko je na \u0161iroko razlagati, ali mora biti umetnostna zgodovina biv\u0161e Jugoslavije pomembna na lokalni ravni, saj je lokalno danes, kot pravijo, translokalno. Vendar obstajajo dolo\u010dene zadeve, ki bi po mojem mnenju spremenile umetni\u0161ko akademijo in to, kar je za ljudi samoumevno. Mislim, da bi bilo dobro imeti strokovnjake, ki bi delali z umetniki.<\/p>\n

Imamo na primer fakulteto v\u00e9denja, v okviru katere deluje odvetnik, ni pa nekoga, ki bi bil specializiran za avtorske pravice. Odvetnik, ki se u\u010di s teboj, raziskuje s teboj, morda za\u010dne sodelovati s tabo in razvija tista podro\u010dja pravnih sistemov, ki so potrebna za ve\u010djo avtonomijo umetnika. Lahko gre za priseljevanje, identiteto, varnost, zdravstvo, obstajajo \u0161tevilna vpra\u0161anja, ki jih umetniki obravnavajo kot estetski projekt, odvetnik pa nanje gleda s pravnega vidika. Mislim, da bi bilo koristno delati z ekonomistom in z ekologom, z nekom, ki prou\u010duje medsebojna razmerja med idejami in stvarmi ter med okolji in razmerami. Taki ljudje so lahko zelo spodbudni v okviru umetni\u0161ke akademije.<\/p>\n

Govorimo torej o polimati\u010dni skupini Akademije prihodnosti, o ljudeh z razli\u010dnimi ve\u0161\u010dinami in v\u00e9denji, ki so sposobni za skupno delovanje. Postavlja se vpra\u0161anje, kdaj vseved postane \u201cdiletant\u201d. Ali lahko vzpostavite strukturo, ki bi to prepre\u010devala? Ali je to sploh pomembno?<\/strong><\/em><\/p>\n

Ne vem. Moja skupina v Edinburgu je naredila veliko na polimati\u010dnem podro\u010dju. Menim, da je zanimivo razmi\u0161ljati o vsevedu, saj nekateri umetniki delujejo na ta na\u010din. Vse ve\u010d ljudi si \u017eeli sodelovanja na razli\u010dnih podro\u010djih in se mora ukvarjati s pomanjkanjem v\u00e9denja na drugih podro\u010djih. Interdisciplinarno delovanje je lahko izjemno naporno, \u010de se mora\u0161 obenem ukvarjati s slepimi to\u010dkami na medkulturni ravni in z velikimi informacijskimi luknjami. Diletant je torej nujni rezultat takega tovrstnega ve\u010ddisciplinarnega konteksta. Na \u017ealost mislim, da podro\u010dje upodabljajo\u010de umetnosti ustvarja ve\u010d diletantskih interpretacij kot katerokoli drugo podro\u010dje. Sama nikoli ne bi sklepala ne\u010desa o ra\u010dunalni\u0161ki znanosti, ra\u010dunalni\u0161ki znanstveniki pa, nasprotno, izra\u017eajo predpostavke o umetnosti, kar je, odkrito povedano, pogosto znak diletantstva.<\/p>\n

Vrniva se k strukturi Akademije prihodnosti, natan\u010dneje k think tankom<\/em>, ki ste jih vzpostavili, in k Dakarju. Vklju\u010devali so tudi ljudi, s katerimi ste \u017ee sodelovali, ne le \u0161tudente, temve\u010d tudi aktivne strokovnjake z zelo razli\u010dnih podro\u010dij.<\/strong> <\/em><\/p>\n

Dakar je bil prvi think tank<\/em> Akademije prihodnosti in je zato zelo poseben. Skupaj sem zbrala intelektualce, umetnike, glasbenike, pravnike, informacijske znanstvenike, vse tiste, ki se v Dakarju pogosto ne sre\u010dujejo in razpravljajo. Dogodek je potekal v arhitektovi hi\u0161i. Navzo\u010dih je bilo tudi nekaj \u0161tudentov umetnosti, ve\u010dina ljudi pa je bila v starostni skupini trideset in od trideset do \u0161tirideset let oziroma celo starej\u0161ih. To so bili resni\u010dno vrhunski intelektualci. Pozneje se je to preoblikovalo v bolj \u0161tudentski projekt. Tri mesece pozneje sem se vrnila v Dakar in vzpostavila celico dvajsetih ljudi, ki prihajajo iz laboratorija novih medijev in z nacionalne umetni\u0161ke akademije v Dakarju. To je bil zelo mo\u010dan projekt. Bili so zelo dobri.<\/p>\n

Ali so nadaljevali z delom po va\u0161em odhodu? Ali je \u0161lo bolj za situacijo, ki ste jo vzpostavili, za nekak\u0161no dinamiko, ki je s\u010dasoma ugasnila?<\/strong><\/em><\/p>\n

Formalno se je iz\u010drpala. Vendar to v resnici ni pomembno. Kontinuiteta je zelo kompleksna zadeva. Ho\u010demo, da bi se nekaj nadaljevalo, vendar ob tem pozabljamo, da so \u0161tudentje v prehodnem obdobju. \u0160tudenti ne jam\u010dijo za ohranjanje projekta. Z njim se ne\u010desa nau\u010dijo in nato preidejo na nekaj drugega. Napa\u010dno bi bilo misliti, da morajo s projektom nadaljevati. Eden izmed klju\u010dnih vidikov Akademije prihodnosti je stalno opominjanje ljudi, da to nismo mi, mi nismo Akademija prihodnosti. Nismo institucija. Pri terenskem delu in raziskovanju idej, pri zbiranju ljudi smo dejavni, medtem pa nenehno poudarjamo, da to po\u010dnemo zato, da bi razumeli, kaj nam lahko prinese prihodnost. Mi sami pa nismo Akademija prihodnosti. Stalno poigravanje s slepimi to\u010dkami oziroma vra\u010danje v resni\u010dnost je zares nenavadno in \u010dudno. V\u010dasih spozna\u0161, da jo ustvarja\u0161 \u2212 si Akademija prihodnosti. Spet drugi\u010d se umakne\u0161 in re\u010de\u0161 ne, ne, vse je pogojno.<\/p>\n

Delujete s stalno skupino, vsaj v Edinburgu. V Dakarju in Indiji pa ste sestavili skupino le za enkratni dogodek.<\/strong> <\/em><\/p>\n

Ne. V Dakarju je prav tako obstajala celica, skupina. Poiskati sem morala vse mogo\u010de na\u010dine, kako bi jo nadaljevala, in morala sem se vra\u010dati dovolj pogosto. Pozneje sem od\u0161la v Indijo in za\u010dela delovati tudi v Bombaju in Bangaloreju. Nikoli ne izbiram \u0161tudentov. \u0160tudentje se izvolijo med seboj.<\/p>\n

V Edinburgu se je zgodilo enako kot v Afriki in Indiji. To je bila kartografija Akademije prihodnosti.<\/p>\n

V Edinburgu smo raziskovali idejo stavbe. Edinburgh College of Art se je ravno odlo\u010dil za nakup stavbe in \u0161tudentje v Indiji so povedali: \u201cNo\u010demo stavbe!\u201d<\/em> Tako je bilo klju\u010dnega pomena organizirati simpozij, na katerem bi razpravljali o tem, kaj storiti s stavbami, ali naj imajo zidove ali ne. Na\u0161 namen je bil, da bi se vpra\u0161ali, zakaj vlada podpira gradnjo novih umetni\u0161kih akademij. Ve\u010dina ljudi ne ve ve\u010d, kaj je atelje, in zdravstveni in varnostni vidiki prepre\u010dujejo dru\u017eenje ljudi na ve\u010dini umetni\u0161kih akademij, zato je ra\u010dunalni\u0161ka soba postala dru\u017eabno sredi\u0161\u010de. Vse to se stalno spreminja. Skupina, ki sem jo sestavila v Edinburgu, je ponovno temeljila na izvoljenih \u0161tudentih z razli\u010dnih oddelkov, z oddelka za fotografijo, za televizijo in arhitekturo, ki so raziskovali ta vpra\u0161anja. Zaklju\u010dni del je potekal pred kratkim v sodelovanju z The School of Informatics in Oddelkom za digitalno oblikovanje na University of Edinburgh. Sprva je \u0161lo za strukturalne raziskave, nato arhitektonske, zdaj pa se v sodelovanju z interdisciplinarnim podro\u010djem na University of Edinburgh ukvarjamo z vpra\u0161anjem osnove v\u00e9denja oziroma z vpra\u0161anjem epistemolo\u0161kega.<\/p>\n

Z leti je vpra\u0161anje izvoljene prostovoljne skupine Akademije prihodnosti na podiplomski ravni pravzaprav postalo zelo subverzivno. Razlog je v tem, da lahko po\u010dne\u0161, kar ho\u010de\u0161, \u0161e vedno pa se soo\u010da\u0161 s problemom motiviranosti, ki je usidrana v pomanjkanju finan\u010dne odgovornosti \u0161tudentov. Za \u0161tudij ne pla\u010dujejo, torej nimajo \u010dasa!<\/p>\n

Povedali ste, da ne ustanavljate akademije prihodnosti; le raziskujete mogo\u010de na\u010dine. Kaj je za vas rezultat tega raziskovanja? Kdaj, mislite, bo va\u0161a raziskava kon\u010dana?<\/strong><\/em><\/p>\n

Iskreno povedano mislim, da je Akademija prihodnosti kon\u010dala svojo pot. Pravzaprav naslednje leto s tem ne \u017eelim ve\u010d nadaljevati. Projekt poteka \u017ee pet let in poslu\u0161ala sem veliko razli\u010dnih ljudi, raziskala vse tematike, ki sem jih hotela. Ko sem za\u010dela z Akademijo prihodnosti, je bilo opaziti spra\u0161evanje o spremembi v okviru umetni\u0161ke akademije, vendar ga predstavniki znotraj umetni\u0161kih akademij \u0161e niso razvijali do te mere kot dandanes. Pet let pozneje so umetni\u0161ke akademije zatisnile svoje pasove in za\u010dele delati na svoji prihodnosti. Sicer ne vsepovsod. \u0160e vedno je to veliko vpra\u0161anje. Na podro\u010dju globalne tematike, vpra\u0161anja oblasti, globalizacije in umetni\u0161ke \u0161ole raziskujemo lahko \u0161e veliko globlje. Vendar me to pravzaprav ne zanima. Nekaj odkritih in razvitih podro\u010dij \u017eelim postaviti v prakso.<\/p>\n

Kaj pa akademije? Tiste, ki so podprle projekt. Kako se odzivajo na to?<\/strong><\/p>\n

Zavedajo se, da se rezultati Akademije prihodnosti ka\u017eejo na \u0161tevilnih ravneh. Prvi\u010d, Akademija prihodnosti posredno omogo\u010da dokaj zahtevno izobra\u017eevanje na podro\u010dju metodologij umetnosti in raziskovanja. Zavedajo se, da ustvarjam Metronome<\/em> v kontekstu sveta umetnosti in bolj jih zanima to podro\u010dje mojega dela. Nekako lahko trdimo, da to ni moja te\u017eava, temve\u010d njihova.<\/p>\n

\u010ce naredim kaj hereti\u010dnega znotraj akademije, morajo obstajati dobri ljudje, ki mi herezijo dovolijo. Na dolo\u010denih umetni\u0161kih akademijah se to ni obneslo, ker ljudje na vodilnih polo\u017eajih niso \u017eeleli, da bi nekdo, ki prihaja od zunaj, pome\u0161al vizijo akademije, ki so jo oblikovali skupaj s \u0161tudenti. Herezija ogro\u017ea vodilne. Ni jim v\u0161e\u010d. \u010ce pa ima\u0161 okoli sebe ljudi, ki vedo, da ho\u010de\u0161 koristiti s \u010di\u0161\u010denjem, z razvijanjem laboratorijev na akademiji in think<\/em> tankov<\/em> v politi\u010dnem kontekstu, ker so koristni, te bodo podprli, \u010deprav morda ne bodo vedeli, kako naj te izkoristijo. V tem primeru bi namre\u010d morali formalizirati tvoj polo\u017eaj. To se do zdaj v resnici \u0161e ni zgodilo. Iz Akademije prihodnosti \u017eelim nekaj ustvariti. \u017delim usmerjati in voditi. Dovolj sem se nau\u010dila in dovolj sem izku\u0161ena, zdaj pa \u017eelim nekaj voditi.<\/p>\n

\u010ceprav nimate na\u010drta za Akademijo prihodnosti, gojite dolo\u010dene skupke idej, ki so nam zelo koristili, ko ste jih oblikovali v skupino vpra\u0161anj za delavnico v Ljubljani. Vendar pa obstaja tudi vpliv na \u0161tudente, s katerimi ste sodelovali, in vpliv, ki ostaja, ko zapustijo umetni\u0161ko akademijo. Nekako gre za \u0161irjenje idej o ponovnem razmisleku o obstoje\u010dih modelih ali celo metodologijah in o tem, kako se lotiti vsega umetni\u0161kega, ne le za vpra\u0161anje umetni\u0161kega izobra\u017eevanja. Kak\u0161ni so torej va\u0161i na\u010drti za prihodnost?<\/strong> <\/em><\/p>\n

Ho\u010dem napraviti nekaj z rezultati in izkustvom Akademije prihodnosti, obenem pa \u017eelim najti prostor ustvarjanja, ki ustreza mojemu trenutnemu delu. \u017delim voditi institucijo. \u017delim delovati druga\u010de kot prej, na drugem podro\u010dju ustvarjanja. Rada bi pomagala vzpostaviti novo raziskovalno postajo. Ko sem bila mlaj\u0161a, sem bila zelo nemirna. Nikoli si nisem predstavljala, da bi lahko vodila zasebno galerijo. Vedno sta me o\u010darala pogum in sposobnost ljudi, ki vodijo zasebno galerijo, ko pravijo: \u201cProdal bom delo tega umetnika\u201d<\/em>, \u0161e posebno, \u010de je \u0161lo za neznanega umetnika. Ne trdim, da ho\u010dem voditi zasebno galerijo, vendar menim, da si lahko ogledamo ve\u010d v zasebnih galerijah kot v muzejih. Vidimo nova dela. Zanimajo me nova dela in zgodnja faza del, preden so dela dokon\u010dana, torej moram najti lokacijo, kjer bom lahko podpirala ustvarjanje zanimivih dialogov z umetniki pred samo dokon\u010dano umetni\u0161ko stvaritvijo. V glavnem me zanima tak\u0161no delovanje. Zgodnja faza razvoja, ne dokon\u010dni rezultati.<\/p>\n

Za prihajajo\u010do publikacijo BAK Utrecht z naslovom Concerning Knowledge Production<\/em> ste zapisali: \u201cNagibanja k teoriji in intelektualnemu diskurzu pri umetni\u0161kih institucijah ni treba<\/em> <\/em>radikalno spremeniti, saj bi morali zmeraj<\/em> <\/em>podpirati prostore, ki spodbujajo refleksijo in razpravo med ljudmi. Namesto tega bi bilo v teh institucijah koristno spodbujati sodelovanje pri scenarijih in aktivnostih, ki izzivajo reprezentacije \u0161e neznanega in \u2013 kot metalog tako spretno predlaga \u2013 zgraditi nove oblike ustvarjanja v\u00e9denja okoli njih.\u201d<\/em> Sklicujete se na oblike ustvarjanja v\u00e9denja in vsebine?<\/strong><\/em><\/p>\n

Seveda, saj je razprava v umetni\u0161ki praksi postala del velike ma\u0161inerije in vse ve\u010d umetni\u0161kih galerij organizira seminarje, razprave, delavnice, think tanke<\/em> in laboratorije. Dandanes jih je toliko! Kaj lahko s tem storimo? Ali je to slabo? Moj odgovor je: \u201cNe, ni slabo.\u201d<\/em> Vendar pa lahko, \u010de vzpostavi\u0161 razpravo, razmisli\u0161 tudi o obliki in naredi\u0161 vse skupaj bolj ob\u010dutljivo in spremenljivo. To pa zahteva veliko dela. Naj poudarim, \u010de povabi\u0161 ljudi v think tank<\/em>, \u0161e ne more\u0161 pri\u010dakovati, da bodo pri\u0161li in bili pripravljeni na nekak\u0161no konceptualno intimnost, ki jo potrebujemo za odvijanje razprave, ali da bodo odprti za ideje, ki \u0161e niso primerno razdelane. Biti zelo zelo odprt glede idej, ki so lahko popolnoma sme\u0161ne, je tvegano po\u010detje, vendar klju\u010dnega pomena. Tega ne more\u0161 izpeljati, \u010de ne goji\u0161 nekak\u0161nega vabila. Vabilo postane izredno pomembno. \u010ce je industrija diskurza nekaj, kar ho\u010demo spodbujati, ker je dobro, ko ljudje govorijo, moramo spodbujati tudi eksperimentalni na\u010din izra\u017eanja znotraj konteksta umetni\u0161kih prizori\u0161\u010d in dovoliti ljudem, da se bolj posve\u010dajo poetiki teorije, prevajanju, tujim jezikom in pogostej\u0161emu spreminjanju registrov. Tudi samemu spreminjanju na\u010dina poslu\u0161anja govora. Tak\u0161no delo je skoraj delo gostiteljice. Morate se zavedati, da do razprave ne bo pri\u0161lo, \u010de samo name\u010dete ljudi v prostor.<\/p>\n

Prevod: MR<\/p>\n

\n