{"id":2654,"date":"2012-08-24T14:28:42","date_gmt":"2012-08-24T12:28:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=2654"},"modified":"2018-06-18T21:24:40","modified_gmt":"2018-06-18T19:24:40","slug":"tomaz-furlan-wear-xiii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/2654","title":{"rendered":"Toma\u017e Furlan: Wear XIII"},"content":{"rendered":"<p>Kritika razstave<\/p>\n<p>Galerija Alkatraz<br \/>\n30. 3.\u201319. 4. 2012<br \/>\nKustosinji: Ana Grobler in Jadranka Plut<\/p>\n<hr \/>\n<table border=\"0\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\" width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td class=\"tekstlevo\" style=\"width: 70%;\" valign=\"top\">\nGalerija Alkatraz je v aprilu 2012 pripravila razstavo <em>Wear XIII<\/em> metelkovskega umetnika Toma\u017ea Furlana, dobitnika <em>Nagrade skupine OHO<\/em> 2012, ki je zastopan tudi na leto\u0161nji, deveti Manifesti.<\/p>\n<p>&#8220;Cikel v nastajanju&#8221; <em>Wear<\/em> je serija videoperformansov, ki nastajajo \u017ee od leta 2005, razstava pa se osredoto\u010da na predzadnje delo <em>Wear XII<\/em>. Ime <em>Wear<\/em> izhaja iz skovanke <em>hard-wears<\/em>, te\u017ekonosniki, nana\u0161a pa se na objekte, ki so podobni oblekam in si jih avtor med performansi nadene. Umetnik se je odlo\u010dil kot kon\u010dne izdelke predstaviti videoperformanse in ne samih performansov, niti te\u017ekonosnikov, ki jih sam ne razume kot umetni\u0161ka dela, temve\u010d kot pripomo\u010dke pri izvedbi performansa, ustvarjenega po trenutnem navdihu. Mnoge kose po uporabi s predelavo uni\u010di in predruga\u010di v nove skulpture.<br \/>\n<!--more--><br \/>\nRazstavljeni videi so projicirani na platno, ali predvajani na LCD zaslonih, uokvirjenih v surove kovinske okvirje in so, z izjemo enega, ki je posnet v umetnikovem stanovanju, posneti v umetnikovem metelkovskem ateljeju. Zanje sta zna\u010dilna tako stati\u010dnost posnetka, kot sestavljenost po principu &#8220;kopiraj-prilepi&#8221;, umetnik pa se pogosto poslu\u017euje tudi hitrega previjanja in vseskozi zavra\u010da popolnost, da bi kon\u010dna forma zajela \u010dim ve\u010djo rustikalnost medija. Videi se osredoto\u010dajo na umetnika, \u010dloveka skulpturo, zanima pa ga sama uporaba in ne &#8220;reklamna&#8221; predstavitev njegovih naprav. Uporaba slednjih se od dela do dela razlikuje, najve\u010dkrat pa gre za ponavljanje banalnih kretenj. Toma\u017e Furlan je samosvoj umetnik, za katerega se zdi, da ga kapitalizem, ki ga karikira, ne obremenjuje tako kot nas, ki smo njegovi nezavedni potro\u0161niki. Pri svojem delu se ne ozira niti na avtorske pravice \u2013 kot glasbeno podlago svojih videoperformansov namre\u010d uporablja filmsko glasbo brez pridobljenih dovoljenj avtorjev. Glasba, najve\u010dkrat pome\u0161ana s te\u017ekimi kovinskimi zvoki samih naprav, s stopnjevanjem poudarja vrhunec performansa in predstavlja pomemben element, ki ga umetnik raje opusti, kot pa uporabi \u2013 po njegovem mnenju \u2013 neustrezno.<\/p>\n<p>Te\u017ekonosniki so izdelani iz recikliranih odpadnih materialov, ki predruga\u010deni o\u017eivijo z novo namembnostjo. Da imajo namembnost, pa \u0161e ne pomeni, da je njihova uporaba smiselna. Ve\u010dnamembnost je jasno prikazana v videu <em>Wear I<\/em>, kjer se kiberneti\u010dna roka, ki slu\u017ei kot me\u010dkalnik plo\u010devink, \u017ee v naslednjem trenutku prelevi v ne\u017eno gladilo, ki \u010disti stene ateljeja in umetnikovo telo, tudi obraz in medno\u017eje. Vseprisoten je komi\u010den element, izra\u017een s samo pojavnostjo kakor tudi z okornostjo umetnikovih gibov, \u0161e bolj pa skozi nesmiselnost in repeticijo igrivih, na trenutke mazohisti\u010dnih in (ne res) samodestruktivnih dejanj. Avtor namiguje na nesmiselno rutino vsakodnevnih opravil, na drugi strani pa na izpraznjenost kretenj, ki z ve\u010dnim ponavljanjem izgubljajo pomen.<\/p>\n<p>Ko si umetnik nadene telesne skulpture, se spremeni v kiborga \u2013 bitje, ki ima zaradi tehnologije pove\u010dane sposobnosti. V poplavi sorodnih, s prefinjenostjo izvedenih projektov, pa njegov kiborg bolj kot na sodobnega \u010dloveka-stroja spominja na bojevnika iz postapokalipti\u010dnega filma, kjer se ljudje v boju za pre\u017eivetje odevajo v reciklirano odpadno \u017eelezo. Deli telesa, ki jih oble\u010de, ga ovirajo in bremenijo, hkrati pa se z njim zlijejo in postanejo podalj\u0161ki njegovega naravnega telesa. Robotizirano je tudi njegovo gibanje. Ko odlo\u017ei telesne skulpture, postane njegovo telo, ki je pred tem zavzelo druga\u010dno dr\u017eo, spet naravno, robotiziranost nadomesti spro\u0161\u010den gib vidno olaj\u0161anega umetnika.<\/p>\n<p>Pomemben element videoperformansov je repeticija, ki na trenutke spominja na rituale. Ponavljajo\u010da se nesmiselna ritualna dejanja v dela vna\u0161ajo simptome obsesivno-kompulzivne motnje, zaradi \u010desar ta u\u010dinkujejo ironi\u010dno in samoironi\u010dno. Na drugi strani se v mehanskih kretnjah ponavljanja pojavljajo tudi namigi na samo delo, kar lahko razumemo kot ujetost v ve\u010dno repeticijo dela ob teko\u010dem traku, v katerega je prisiljen delavski razred. Socialna tematika je \u0161e najbolj izpostavljena v delu <em>Wear VIII<\/em>, kjer spremljamo del avtorjevega vsakdana, od jutra, ko se prebudi in se loti najosnovnej\u0161ih dnevnih opravil: od kuhanja in natakanja kave, do pri\u017eiganja cigarete in uporabe sanitarij. Umetnikovi osebni predmeti so navidez predelani v preproste avtomate, ki delujejo po vodilu &#8220;vstavi kovanec&#8221;. \u017dvenket evrskih kovancev je tako mo\u010d sli\u0161ati ob vsaki kaplji vode, mleka, ob dimu sleherne cigarete. Potro\u0161ni\u0161tvo je predstavljeno skozi o\u010di neusmiljenega kapitala \u2013 vse, \u010desar se dotaknemo in uporabimo, je denar. Odvisnost od lastne finan\u010dne ne\/zmogljivosti pa pripelje do tega, da se umetnikovo jutro kon\u010da v stanovanju, saj avtorju zmanjka kovancev za izhod iz lastnega doma. Omenjeni videoperformans se od drugih razlikuje po tem, da avtor v njem ne uporablja elementa repeticije, prisotnega v nekaterih drugih delih, sklenjeno v brezizhodnosti s svojim ve\u010dnim ponavljanjem pa tudi to delo postane repeticija in se tako pove\u017ee z ostalimi videoperformansi.<\/p>\n<p>Najnovej\u0161e delo <em>Wear XII<\/em> je v galeriji ob &#8220;navodilih&#8221; v obliki videa predstavljeno \u0161e z dejanskim rekvizitom. V tem primeru ne gre za te\u017ekonosnik, ki bi pove\u010dal \u010dlove\u0161ke sposobnosti, temve\u010d za hibridni vozi\u010dek, ki sede\u010demu omogo\u010da, da se premika z iztegovanjem noge opasane v no\u017eno protezo. Ob ujetosti v stol, ki spominja na invalidski vozi\u010dek \u2013 invalidna oseba pa naj ne bi bila zmo\u017ena iztegniti noge \u2013 se poraja vpra\u0161anje, ali se sploh lahko premaknemo naprej, ali nismo zgolj obti\u010dali na mestu? Vozi\u010dek, razstavljen kot zapu\u0161\u010den otrok kapitalizma, je hkrati najbolj komi\u010dno delo iz serije, ki v prvi vrsti slu\u017ei sprostitvi in zabavi, mo\u017eno pa ga je tudi (nad)interpretirati z delitvijo vlog in razmerij mo\u010di. Sporo\u010dilnost se namre\u010d spreminja glede na to, kdo brca in kdo je obrcan; umetnik brca obiskovalca, obiskovalec brca umetnika, umetnik brca kustosa. <a href=\"#_ftn1\">[1]<\/a><a name=\"_ftnref1\"><\/a><\/p>\n<p>Umetnik Toma\u017e Furlan, za katerega se zdi, da je z Metelkovo, kjer ustvarja, tako zlit, da njegovi te\u017ekonosniki delujejo \u017ee kot metelkovski repertoar, v svoji &#8220;neskon\u010dni&#8221; seriji <em>Wear<\/em> raziskuje in se vra\u010da k vedno istim vpra\u0161anjem o ujetosti v krogotok dru\u017ebenih ne\/sprememb. Namiguje na \u010dlove\u0161ko zasu\u017enjenost v okostenelem ogrodju kapitalizma, katerega sten ne moremo prebiti, ker smo v invalidskem vozi\u010dku obti\u010dali na mestu, ujeti v ponavljanje nesmiselnih rutin vsakodnevnih opravil, nose\u010d lastne nevidne te\u017ekonosnike, ki se jih niti ne zavedamo.<\/p>\n<p><em>Mihael Kelemina<\/em><\/p>\n<hr \/>\n<p><a name=\"_ftn1\"><a href=\"#_ftnref1\">[1]<\/a> Misel se nana\u0161a na predstavitev dela <em>Wear XII<\/em> ob odprtju razstave v Galeriji Alkatraz.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Povezave:<\/p>\n<ul>\n<li><a href=\"http:\/\/www.galerijalkatraz.org\/?p=5091\" target=\"blank\">Informacija o razstavi, Galerija Alkatraz<\/a><\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/www.e-arhiv.org\/diva\/index.php?opt=work&#038;id=1000\" target=\"blank\">Toma\u017e Furlan: <em>Wear VIII<\/em>, na Postaji DIVA<\/a><\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/www.e-arhiv.org\/diva\/index.php?opt=work&#038;id=619\" target=\"blank\">Toma\u017e Furlan: <em>Wear I<\/em>, na Postaji DIVA<\/a><\/li>\n<\/ul>\n<\/td>\n<td class=\"podlagaslike\" style=\"width: 30%;\" valign=\"top\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-furlan\/furlan1.jpg\" alt=\"Toma\u017e Furlan: Wear XIII\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-furlan\/furlan2.jpg\" alt=\"Toma\u017e Furlan: Wear XIII\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-furlan\/furlan3.jpg\" alt=\"Toma\u017e Furlan: Wear XIII\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-furlan\/furlan4.jpg\" alt=\"Toma\u017e Furlan: Wear XIII\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-furlan\/furlan5.jpg\" alt=\"Toma\u017e Furlan: Wear XIII\" \/><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-furlan\/furlan6.jpg\" alt=\"Toma\u017e Furlan: Wear XIII\" \/><br \/>\nFoto: arhiv Galerije Alkatraz\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kritika razstave Galerija Alkatraz 30. 3.\u201319. 4. 2012 Kustosinji: Ana Grobler in Jadranka Plut Galerija Alkatraz je v aprilu 2012 pripravila razstavo Wear XIII metelkovskega umetnika Toma\u017ea Furlana, dobitnika Nagrade skupine OHO 2012, ki je zastopan tudi na leto\u0161nji, deveti Manifesti. &#8220;Cikel v nastajanju&#8221; Wear je serija videoperformansov, ki nastajajo \u017ee od leta 2005, razstava [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13121,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,23,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2654"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2654"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2654\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9264,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2654\/revisions\/9264"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2654"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2654"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2654"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}