\nGalerija \u0160kuc, Stari trg 21, Ljubljana
\n4. 6.\u201315. 7. 2012
\nKustos: Tev\u017e Logar<\/p>\n
\n
Kako lahko deluje umetnost v javnem prostoru, je mo\u010d videti na pregledni razstavi srbske umetnice Tanje Ostoji\u0107 Telo, politika, agens \u2026<\/em> v Galeriji \u0160kuc. Razstava, katere dela so premi\u0161ljeno ume\u0161\u010dena v galerijski prostor, je zastavljena kot pregled umetni\u010dinega ustvarjanja od leta 1995 do danes. Izbor 15 projektov, ki vklju\u010dujejo fotografije, body art, video performans, instalacije, video projekcije, kola\u017ee, dokumentacijo in arhiv, v kronolo\u0161kem zaporedju izpostavlja klju\u010dne formalne in vsebinske premike avtori\u010dinega delovanja. Razdeliti ga je mogo\u010de na pet tematskih sklopov, ki se mestoma navezujejo eden na drugega. Naslavljajo eksistencialna vpra\u0161anja osebnega prostora in identitete; spol in relacije mo\u010di v odnosu med umetnico in kustosom; migracijsko politiko; problematiko romske skupnosti ter odnos med ekonomijo in umetnostjo. Personal Space<\/em> je projekt, ki sestoji iz treh del, ki nosijo isti naslov. Prvo predstavljata dve seriji fotografij, posnetih leta 1995, od katerih vsaka vsebuje po \u0161tiri fotografije. Prikazujejo v belo pobarvano umetni\u010din obraz in glavo, ki je, posnemajo\u010d odstotne grafikone, obrita na razli\u010dnih mestih. Sledita dve fotografiji, posneti med stati\u010dnim performansom v galeriji Concordia na Bienalu mladih umetnikov na Vr\u0161acu, leta 1996. Umetnica je v belo z marmornim prahom tokrat prebarvala svoje golo, pobrito telo. Iz istega belega prahu je na tleh oblikovala pribli\u017eno 2×2 m velik kvadrat, na sredini katerega je nepremi\u010dno stala tri ure. Preizpra\u0161evanje umetni\u010dine (lastne) identitete na ravni telesa iz prvega dela se je v drugem preselilo na razmerje med telesom in njenim osebnim, navidezno praznim prostorom. Tretje delo predstavlja video posnet na podlagi performansa na Manifesti 2 v Luxemburgu, leta 1998. Performans je pomenil ponovitev tistega iz Vr\u0161aca, s to razliko, da je bil sedaj ume\u0161\u010den v stekleno dvigalo Mestnega muzeja (City Museum of Luxemburg). Med performansom, ki ga je umetnica izvajala dva dni, vsak dan po eno uro, so lahko obiskovalci uporabljali dvigalo, ona pa je z njimi komunicirala zgolj preko pogleda in tako raziskovala relacije med svojim osebnim prostorom in osebnim prostorom drugih ljudi. Projekt Personal Space<\/em> sodi med umetni\u010dina zgodnja dela, v katerih se zrcali uporaba kiparskih principov. Svoje telo, pobarvano v belo, skladno s tradicijo body arta obravnava kot skulpturo, kip, s katerim raziskuje relacije med subjektom\/objektom (subjektom, ki je hkrati objekt), identiteto in prostorom.<\/p>\n V ta sklop sodi \u0161e fotografija na kateri si je umetnica sramne dlake obrila v obliki kvadrata in jo poimenovala Black Square on White (After Malevich)<\/em>. Delo je bilo kasneje rekonstruirano za performens I’ll Be Your Angel<\/em>, ki se je odvijal med otvoritvenimi dnevi 49. bene\u0161kega bienala, leta 2001. \u00a0Pod pogojem, da ga uvrsti na uradni del bienala, ga je lahko videl samo direktor bienala Harald Szeemann. V \u0161tiridnevnem performansu je umetnica prevzela vlogo Szeenannove spremljevalke, \u00bbAngela\u00ab. Na vseh javnih dogodkih je bila elegantno oble\u010dena, lepa, tiha in nasmejana, medtem ko je \u00bbskriti Malevich\u00ab, za vse ostale obiskovalce ostal skrit.<\/p>\n Projekt se je nana\u0161al na vpra\u0161anje spola, mo\u010di in zaupanja v svetu umetnosti. Predstavljen je bil kot video instalacija, katere del je bila tudi lepotilna mizica z rde\u010do lu\u010djo, po kateri so bili razprostrti razni lepotilni pripomo\u010dki in knjiga Strategies of Success\u2013Curator <\/em>Series kot nekak\u0161en priro\u010dnik. Knjiga predstavlja obse\u017eno dokumentacijo celotnega istoimenskega cikla, v katerem umetnica na razli\u010dne na\u010dine preizpra\u0161uje odnos med njo kot umetnico in kustosom; med pozicijo mo\u010di seksualnosti in mo\u0161kega pogleda na zgodovino umetnosti ter vpliv mo\u0161ke dominacije na mediacijo, interpretacijo in reinterpretacijo umetni\u0161kih idej.<\/p>\n Med razli\u010dnimi projekti je umetnica kustose, ki so se odlo\u010dili sodelovati, postavljala v situacije, v katerih je ona diktirala celoten projekt in tako sprevra\u010dala \u00a0njihovo vlogo. Kot \u00bbstrategijo\u00ab v teh projektih je uporabila koncept nadidentifikacije Marine Gr\u017eini\u0107. Gre za identifikacijo, ko \u017eenska sama sebe pozicionira v dolo\u010deno vlogo ali polo\u017eaj, ki ji je predpisan od zunaj in jo paradoksalno na ta na\u010din lahko tudi kritizira.<\/p>\n Na\u010din, kako se seksualnost instrumentalizira v dolo\u010denem dru\u017ebenem kontekstu, je umetnica raziskovala \u0161e z dvema projektoma. Video Be My Guest<\/em> prikazuje performans, ki se je leta 2001 odvijal v Pallazo delle Espozicioni v Rimu. Prikazoval je ve\u010derjo v muzeju z Bartolomejem Pietromarchijem, glavnim kuratorjem Fundacije Adriano Olivetti. Ve\u010derji je sledila eroti\u010dna jakuzzi banja, v kateri se jima je pridru\u017eil \u0161e neodvisni umetnostni kritik Ludovico Pratesi.<\/p>\n Vacation with Curator<\/em> pa predstavlja projekt narejen za 2. bienale v Tirani 2003. Prikazuje inscenirano uprizoritev paparazzi fotografij, predstavljenih v obliki kola\u017ea, ki so bile potem distribuirane skozi iste kanale senzacionalisti\u010dnega tiska kot \u0161kandalozne zvezdni\u0161ke zgodbe. Umetnica je z Edijem Muko, direktorjem bienala, pre\u017eivela nekaj dni na albanski obali, kjer sta plavala, se son\u010dila, u\u017eivala hrano, se pogovarjala, plesala in se zabavala. Mnogo od teh \u00bbintimnih\u00ab trenutkov pa je bilo \u00bbslu\u010dajno\u00ab ujetih na fotografijah vodilnih albanskih paparazzijev in nato, z ustreznim spremljevalnim tekstom, poslanih tako na umetni\u0161ke kot na revije rumenega tiska po Evropi.<\/p>\n Naslednji sklop projektov se navezuje na migracijske politike, problematiko spola in kapitala ter kritiko tako biv\u0161e jugoslovanske politike kot kritiko politike EU in njenega elitizma. Med njimi je bil, poleg dela Untitlet\/After Courbet (L’ origine du monde), <\/em>najbolj odmeven interaktivni spletni projekt Looking for a Husband with EU Passport<\/em>. Projekt,<\/em> ki je trajal 5 let, se je za\u010del z oglasom s fotografijo. Ta je bolj kot tipi\u010dne fotografije pri iskanju partnerjev, posnemala videz ujetnikov koncentracijskih tabori\u0161\u010d. Prikazuje suho, golo umetni\u010dino telo s pobrito glavo, njen pogled pa je usmerjen direktno v kamero. Poleg ogla\u0161evanja na internetu, je bil oglas poslan tudi na nekatere umetni\u0161ke in druge revije po Evropi. Posledi\u010dno je umetnica dobila okoli 500 bolj ali manj resnih snubitvenih ponudb z najrazli\u010dnej\u0161imi vsebinami. Po \u0161estmese\u010dnem dopisovanju z nem\u0161kim medijskim umetnikom Klemensom Golfom, ki je razumel, da gre za umetni\u0161ki projekt, sta se umetnika tudi sestala. Sestanek je bil organiziran v obliki enournega performansa, ki se je leta 2001 zgodil na zelenici pred Muzejem sodobne umetnosti v Beogradu, in bil predstavljen na videu Crossing Over<\/em>. Naslednje leto sta se umetnika v Beogradu tudi uradno poro\u010dila. Ostoji\u0107evi je bilo izdano uradno dovoljenje za za\u010dasno, triinpolletno bivanje v Nem\u010diji, ni\u00a0 pa dobila dovoljenja za stalno bivanje, zato se je par leta 2005 lo\u010dil. Celoten projekt in vsa procedura je bila obse\u017eno dokumentirana, na razstavi pa je poleg oglasa in videa bil predstavljen \u0161e kola\u017e fotografij, nekatera pisma kandidatov in ro\u010dno narejena poro\u010dna knjiga.<\/p>\n Waiting for Visa<\/em> predstavlja projekt zajet na seriji fotografij \u00a0med \u0161esturnim \u010dakanjem na vizo pred avstrijskim konzulatom v Beogradu. Gre za vsakdanji prizor slehernega prosilca vize v katerem na stotine ljudi upa, da jim bodo odobrili vizo za vstop v katero od dr\u017eav EU, ki pa ga je prepovedano fotografirati ali kako druga\u010de dokumentirati.<\/p>\n Sans Papiers<\/em> je dokumentarni film, posnet v sodelovanju z umetnikom Davidom Rychom, o \u017eivljenju ilegalnih emigrantov v enem najve\u010djih deportacijskih zaporov v Evropi, Berlin-K\u00f6penick. Intervjuji z zaporniki pri\u010dajo o razlikah med t.i. \u00bbSans Papiers\u00ab, imigranti brez uradnih dovoljenj za delo ali identifikacijo, in osvetljujejo pogoje \u017eivljenja in ravnanje z njimi, ko se bojujejo z birokracijo in strukturami nadzora.<\/p>\n Video performansa Naked Life<\/em> in Naked Life 2<\/em> sodita v sklop, ki nagovarja romsko problematiko in razli\u010dne aspekte diskriminacije Romov tako s strani lokalnih oblasti kot s strani EU politike. Prvi primer je performans iz leta 2004, namenjen Svetu Zdru\u017eenih narodov za \u010dlovekove pravice ob njegovi 80. seji, v katerem je umetnica med branjem primerov deportacije Romov iz Zapisanih komentarjev Evropskega centra za pravice Romov izvedla striptiz. Drugi performans Live testimony<\/em>, ki je potekal po istem principu pa je bila izveden v rimskem paviljonu, na 49. bene\u0161kem bienalu leta 2001.<\/p>\n Art & Economics Group Quarterly Forums Archive<\/em> predstavlja arhiv skupine Art & Economics Group, ustanovljene leta 2007, v kateri sodelujejo trije umetniki \u2013\u00a0 Tanja Ostoji\u0107, David Rych in Dmytri Kleiner. Skupina se sestane \u0161tirikrat letno in diskutira o alternativni ekonomiji v umetni\u0161kem sistemu. Zamislili so si sistem umetni\u0161kih obveznic, ki jih prodajajo po simboli\u010dni ceni 2 \u20ac. Ko listina dose\u017ee svojo ceno, jo kupec lahko vrne in dobi nazaj svoj denar. Na diskusije povabijo tudi gostujo\u010de umetnike, od katerih vsak oblikuje umetni\u0161ko obveznico. Razli\u010dne umetni\u0161ke obveznice so bile tudi razstavljene, posamezne diskusije pa je bilo mo\u017eno poslu\u0161ati na enem od avdio predvajalnikov.<\/p>\n Za mirno in varno vo\u017enjo izberite TOMOS<\/em> je serija razglednic, ki so bile natisnjene v razli\u010dnih jezikih, letos tudi v sloven\u0161\u010dini in predstavlja bonus delo razstave. Prikazuje umetnico samo v spodnjem delu kopalk, ki si lahkotno zastira pogled \u010dez morje in medtem upravlja \u010doln s Tomosovim motorjem. Na zadnji strani je \u0161e pripis hottanja@hotmail.com za mednarodno podjetje TOMOS. Gre za humoren opomin na izgubljeno tr\u017ei\u0161\u010de motornih strojev in produkt, ki so ga v ta namen proizvajali ter na problematiko privatizacij podjetij in odpu\u0161\u010danje delavcev, ki je sledilo, ko se je ta trg zru\u0161il.<\/p>\n Za dela Tanje Ostoji\u0107 je zna\u010dilna kompleksnost, ve\u010dplastnost ter senzibilna provokativnost, s katero se umetnica direktno odziva na konkretne dru\u017ebene situacije. V sredi\u0161\u010du njene kriti\u010dno anga\u017eirane umetnosti je uporaba telesa kot avtonomnega medija umetni\u0161kega izraza z namenom narediti nevidne probleme vidne. Nematerialnost njenega izraza je vedno vezana na dolo\u010den socialno-politi\u010den kontekst. V tem smislu umetni\u010dino telo oz. tisto, kar s telesom po\u010dne<\/em>, postane dru\u017ebeno kriti\u010dno umetni\u0161ko delo. V pri\u010dujo\u010di razstavi je poudarek na \u010dloveku kot socialnem in politi\u010dnem subjektom (telo<\/em>), prostoru v katerem \u017eivi (politika<\/em>) ter njegova z\/mo\u017enost za\u010deti spremembe oz. delovati kot gibalo sprememb (agensom<\/em>).<\/p>\n Telo je prese\u010di\u0161\u010de pomenov, pogledov in razdrobljene (spolne) identitete; je predvsem stvar reprezentacije in ne nekega naravnega stanja. Pomeni nastajajo v procesih komunikacije, znotraj katerih se vzpostavljajo odnosi in polo\u017eaji mo\u010di. Je del procesa, v katerem razli\u010dne dru\u017ebene skupine vzpostavljajo, ohranjajo in reproducirajo odnose z namenom, da jih naturalizirajo in legitimizirajo. Pripenjanje pomenov na telo je na\u010din kako je telo vpeto v procese dru\u017ebenega nadzora, po drugi pa ravno to omogo\u010da njegovo preoblikovanje, redefinicijo in prilagajanje trenutnemu stanju.<\/p>\n Po avtori\u010dinem mnenju umetnost sama sicer ne more spremeniti dru\u017ebene in politi\u010dne realnosti, pomembno pa je, da ni apoliti\u010dna. Umetnost v\u010dasih namre\u010d odpira nekatera vpra\u0161anja, pomaga pri \u0161irjenju obzorij in druga\u010dnem dojemanju stvarnosti.<\/p>\n Umetni\u0161ko delo Untitlet\/After Courbet (L’ origine du monde)<\/em>, ki prikazuje umetni\u010dino medno\u017eje oble\u010deno v modre spodnje hla\u010dke z zvezdami evropske unije, je zagotovo delo, ki je bilo dele\u017eno najve\u010d odziva javnosti oz. vsaj omejenega dela javnosti. Odmerjeno mu je bilo mesto v izlo\u017ebenem oknu, ki je bilo tja name\u0161\u010deno prav z namenom, da nagovarja \u0161ir\u0161o publiko, torej naklju\u010dne sprehajalce in mimoido\u010de, ki druga\u010de ne zahajajo v galerijo.<\/p>\n In sode\u010d po odzivu, ki ga je delo izzvalo med delom \u0161ir\u0161e javnosti, natan\u010dneje med \u017densko zvezo Nove Slovenije, dejanski vstop njenih \u010dlanic v galerijo sploh ni bil potreben, saj je bilo vse vid(e)no \u017ee v izlo\u017ebi. \u010ceprav je delo na pogled precej manj provokativno od Courbetovega Izvora sveta<\/em>, katerega parafrizira, pa je toliko bolj kriti\u010dno do politike EU, saj namiguje, da so \u017eenske iz vzhodnih dr\u017eav v EU dobrodo\u0161le le, \u010de sle\u010dejo hla\u010dke. V tej ostri kritiki pa so \u017ee omenjene \u010dlanice videle zgolj nesramno provokacijo EU politike in kulture. Zaskrbela jih je prav vidnost dela, ki je na ogled vsem, predvsem pa mal\u010dkom, nesposobnim kriti\u010dne presoje. Galerijo so pozvale, naj fotografijo odstrani, na \u0161ir\u0161o javnost pa so se obrnile z zahtevo, da se tovrstne provokacije prenehajo financirati z davkopla\u010devalskim denarjem.<\/p>\n Ne glede na to, da bi reakcijo \u017eenskega dela NSi, ki jo je \u010dasnik Mladina zafrkljivo poimenoval \u00bbafera evrohla\u010dke\u00ab, zlahka ozna\u010dili za ozkogledo, povr\u0161insko in moralisti\u010dno, pa se postavlja vpra\u0161anje, ali ni tak\u0161en odziv na umetni\u0161ko delo vseeno bolj\u0161i, kot pa sploh nikakr\u0161en? Neodzivnost je prepogosto odraz apati\u010dnosti v dru\u017ebi. Kakr\u0161enkoli odziv \u017ee je, vsaj razpira mo\u017enost javne razprave v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem kontekstu. S tem pa tudi umetnost dobi mo\u017enost, da je kriti\u010dna in dru\u017ebeno anga\u017eirana. \u010ce se je ne prepozna niti kot kriti\u010dne niti kot dru\u017ebeno anga\u017eirane, pa morda vsaj zmoti vsakdanjo rutino in podreza v ustaljeni dru\u017ebeni red.<\/p>\n Jasna Jernej\u0161ek<\/em><\/p>\n Foto: Jasna Jernej\u0161ek (razen tam, kjer je navedeno druga\u010de).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kritika razstave Body, politics, agency\u2026 Galerija \u0160kuc, Stari trg 21, Ljubljana 4. 6.\u201315. 7. 2012 Kustos: Tev\u017e Logar Kako lahko deluje umetnost v javnem prostoru, je mo\u010d videti na pregledni razstavi srbske umetnice Tanje Ostoji\u0107 Telo, politika, agens \u2026 v Galeriji \u0160kuc. Razstava, katere dela so premi\u0161ljeno ume\u0161\u010dena v galerijski prostor, je zastavljena kot pregled […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13151,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,23,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3522"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3522"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3522\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9260,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3522\/revisions\/9260"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13151"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3522"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3522"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3522"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/osebni-prostor.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/skrit-malevich.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/angel.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/be-my-guest.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/vacation-with-curator.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/eu-passport.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/viza.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/sans-papiers.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/naked-life.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/art-and-economics.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/razglednica.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n![\"Tanja](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/kritika-ostojic\/after-courbet.jpg\" "\\"Tanja")
<\/p>\n