\n28. 9.\u221218. 11. 2012, MGLC, Ljubljana
\nKustosinja: Nevenka \u0160ivavec<\/p>\n
\n
Mednarodni grafi\u010dni likovni center kot pomembno sredi\u0161\u010de sodobne grafike in iz nje (vedno bolj) raz\u0161irjenih sodobnih umetni\u0161kih praks tokrat predstavlja razstavo z izborom del umetnosti Bli\u017enjega vzhoda Sistemi in ornamenti<\/em>. Naslov sicer izdaja duh, v katerem je razstava postavljena, ima pa poudarke in zo\u017eitve, ki niso obi\u010dajni, ko se pou\u010dimo o nekaterih drugih bolj ali manj stereotipnih predstavitvah avtorjev arabskega in iranskega sveta. Predstavitev umetnosti Bli\u017enjega vzhoda je zadnja leta veliko. Zanimanje za tamkaj\u0161nje ali vsaj tam rojene umetnike je naraslo tako, kot neko\u010d veliko zanimanje za umetnike z vojnega Balkana. Na zadnji nem\u0161ki Documenti<\/em> smo lahko sre\u010dali odmevna imena kot so Walid Raad, Omer Fast, Akram Zaatari id., na spletni strani nedavno zaklju\u010dene (precej instant) tematske razstave Arab Express<\/em> v japonskem Mori art museum pa prav tako najdemo pester nabor aktualnih umetnikov (Ibrahim Rashid, Ahmed Basiony, Jananne Al-Ani id.) Vse se torej vrti torej okoli slavnih umetni\u0161kih imen, obravnava njihovih del v okviru velikih umetnostnih sistemov pa je lahko precej pav\u0161alna in povr\u0161na. Mediji namre\u010d zahodnemu svetu skoraj v celoti servirajo vpra\u0161ljivo celostno podobo dogajanja na problemati\u010dnih obmo\u010djih Arabskega polotoka. Zlorabljeno podobo nehote infiltrira sistem umetni\u0161kih institucij, ki v sodobni praksi te\u017ei k prikazovanju aktualno politi\u010dnega ter nazadnje celo preve\u010d enozna\u010dno ali pokroviteljsko obravnava teme. Naslov japonske razstave jasno pove, da nas predstavitev na hitro pelje skozi umetnost razli\u010dnih de\u017eel arabskega sveta, od Sirije, Libanona, Izraela, Iraka, Savdske Arabije, Zdru\u017eenih arabskih emiratov do Egipta, vendar v njej ni zaznati resnej\u0161ega kuratorskega pristopa, ampak je le goli nabor aktualnih avtorjev z aktualnimi, ampak zato ne nezanemarljivimi deli. Kako povr\u0161na je obravnava materiala, pove \u017ee naslov ene izmed rubrik spletne predstavitve razstave \u00bbArab in a minute\u00ab, ki skoraj ne bi mogel biti bolj ironi\u010den. Na tak\u0161ne zagate opozarja tudi kustosinja razstave Nevenka \u0160ivavec. \u017de s samim naborom del, pri katerem se je sprva osredoto\u010dila na avtorje, ki so se \u017ee predstavljali na ljubljanskem grafi\u010dnem bienalu ter ga aktualizirala z izborom tistih umetnikov, ki so se ji zdeli zanimivi za raz\u0161irjeno predstavitev vsebine in sodobnih mo\u017enosti uporabe (grafi\u010dnega) medija, je podala druga\u010dno obravnavo tako bli\u017enjevzhodnega okolja, kot tudi njegovih umetni\u0161kih tendenc. Umetni\u0161ka dela na Sistemih in ornamentih<\/em>, kot \u017ee re\u010deno, niso izbrana iz nabora slavnih imen umetnikov Bli\u017enjega Vzhoda, ne temeljijo na velikopoteznih medijskih projektih, ampak se povezujejo z zgodovino grafi\u010dnega bienala, z grafi\u010dno dejavnostjo, njeno logiko in raz\u0161irjajo svoje polje iz ozko usmerjene prakse ali medija na sodobne konceptualne pristope pri obravnavi vsebin. Kot pravi kustosinja, umetnike zaznamuje sodobni univerzalizem na eni in poreklo, ki ga opredeljujejo politi\u010dne, dru\u017ebene in kulturne specifike Bli\u017enjega Vzhoda, na drugi stani. In ravno v tem je razstava zanimiva. Ne nosi gole te\u017ee politi\u010dnih konfliktov, vsaj ne neposredno. Ne gre za to, da bi zanikala problematiko ali da bi se celo naivno izmikala pere\u010dim vpra\u0161anjem obravnavanega obmo\u010dja, ki jih vidi in po svoje interpretira zahodni svet. Izpostavlja umetnike, ki tovrstne politi\u010dne teme uporabijo skozi naravno, intimno do\u017eivljanje in v svojih delih uporabijo subtilen osebni jezik ter kljub politi\u010dnim konceptualnim izhodi\u0161\u010dem naredijo vizualno iz\u010di\u0161\u010den rezultat.<\/p>\n V kak\u0161no okolje sploh vstopamo na razstavi, opozori video Kairsko kri\u017ei\u0161\u010de<\/em> umetnice Susan Hefuna na stopni\u0161\u010du pred prihodom v prostore razstavi\u0161\u010da, ki nam pomaga opraviti s prvimi predsodki. Gre za pogled z okna na dogajanje na ulici, posneto tak\u0161no kot je, brez prekinitev ali rezov. Smo zunaj, med ljudmi, v toku dneva, zato delo pomeni zanimiv vstop na razstavo brez nepotrebne dramati\u010dne dr\u017ee. Nadaljnja pot po glavnini postavitve je jasna, \u010dista in umirjena, hkrati pa stopnjuje sodobne pristope ter menjuje tradicionalni jezik z univerzalnim in obratno. Da ne gre \u0161e za eno razstavo o vojni, spoznamo \u017ee takoj na za\u010detku, s konceptualnim delom Hassana Scharifa, o\u010deta sodobne umetnosti v Zdru\u017eenih arabskih emiratih. Risbe z navpi\u010dnimi \u010drtami<\/em> predstavljajo kontinuiteto in obsesivno ponavljanje, spominjajo pa na zahodne konceptualne prakse. Formo \u0161irokega pojma ornamenta nato nadaljuje umetnik Walid Siti, ki je povezan z Grafi\u010dnim bienalom in Ljubljansko grafi\u010dno \u0161olo, kjer se je izobra\u017eeval v 80-ih letih prej\u0161njega stoletja. V galeriji je spletel mre\u017eo na \u017eebljih, katera v ideji izhaja iz islamskih tradicij ornamenta. Bistvo strukture dru\u017ebenih in politi\u010dnih razmerij v muslimanskem svetu likovno atraktivno prika\u017ee kot na\u010delo razmerja med sredi\u0161\u010dem in obrobjem. Najbolj tradicionalno delo na razstavi so precizno izdelane litografije Rachida Kora\u03cachija, ki izhaja iz starodavne sufijske dru\u017eine. Dela zahodni obiskovalec bere kot virtuozno dovr\u0161en vizualni izdelek, \u010deprav gre za sisteme znakov, simbole in mistiko, izhajajo\u010do iz starodavnega sufijskega izro\u010dila. Temu primerna je tudi postavitev na lesenih stojalih, ki spominjajo na poglobljeno, kontemplativno delo v samostanskih skriptorijih. Na drugi strani intimno serialnost, vendar v druga\u010dni maniri in vsebini, izra\u017eajo prazne slike Mojemu bratu.<\/em> Palestinski umetnik Taysir Batniji je za predlogo vzel dru\u017einske fotografije z bratove poroke, ki se je zgodila par let pred njegovo smrtjo v prvi palestinski vstaji. Podobe iz fotografij je kot risbe vrezal v papir brez barve. Dokler se jim ne pribli\u017eamo, slike izgledajo prazne, torej izra\u017eajo intimno dvojnost osebnega in kolektivnega spomina, koli\u010dina slik pa znova opozarja na mantro premi\u0161ljevanja in do\u017eivljanja osebne izku\u0161nje. V naslednjem prostoru se vrstijo pronicljiva dela iranske umetnice Nazgol Ansarinine. Prvo delo Odsevi\/Lomi<\/em> so kola\u017ei, ki z integracijo teksta in fotografij, izrezanih iz \u010dasopisov v geometrijske mre\u017ee, \u017ee s samo likovno formo sporo\u010dajo metaforo za kompleksnost odsevanja resni\u010dnosti vsakdana. Kljub temu, da vklju\u010denih tekstov ne razumemo, ideja sestavljanja fragmentov \u010dasopisnih \u010dlankov dobi \u0161ir\u0161e poudarke, na primer vpra\u0161anje, kak\u0161ne \u00bbodseve\u00ab nam ponujajo mediji in kak\u0161ne \u00bbodseve\u00ab si sestavimo sami v poplavi medijskih informacij. Umetnica pri svojem delu uporablja svoj sistemom vrednotenja in podatke ilustrira v jasen \u00bbkriti\u010dni ornament\u00ab, kot je na primer vizualno-jezikovni eksperiment Serija knjige NV<\/em>, pri katerem je raziskovala \u0161tevilo ponavljajo\u010dih besed v ameri\u0161kem dokumentu – Poro\u010dilu strategije nacionalne varnosti, izsledke pa predstavila kot nekak\u0161en slovar. Nazgol Ansarinina se v vseh delih premi\u0161ljeno poigrava z ob\u010dimi vpra\u0161anji, ki jih najdemo tudi v mnogih nearabskih okoljih. Podobno je z videom Pot<\/em> Abdulnasserja Gharema, kjer gre za posnetek performansa na mostu v Tihami, na jugozahodu Savdske Arabije, kjer se je leta 1982 ob hudem neurju zgodila velika tragedija. Prebivalci, ki so se zatekli na betonski most, je odnesla ujma, zato je umetnik v spomin na umrle s sprejem izpisoval arabsko besedo \u00bbalsiraat\u00ab, ki pomeni pot in pokazal, da so sistemih vrednot gradbeni dose\u017eki lahko postavljeni celo nad versko prepri\u010danje. Od tesnobno romanti\u010dnega, z glasbo potenciranega posnetka nato stopimo v sobo, ki je pravo nasprotje prej\u0161njim. Umetnik Mounir Fatmi z deloma Miksologija<\/em> in Tehnologija<\/em> obravnava problemati\u010dno razmerje med Vzhodom in Zahodom. Gre za transformacijo arabskih stihov v nov dvomljiv jezik, tako tradicionalne okrogle oblike postanejo vinilne plo\u0161\u010de na dekorativnih tapetah, posnetek manipulacije gramofona z vinilkami pa zvo\u010dna motnja, ki je vse prej kot prijetna. Umetnik pravi: \u00bbPrvo sre\u010danje med kulturama je lahko edino nasilno.\u00ab S tem delom se prekine romanti\u010den ritem notranje kontemplacije, ne pa tudi ponavljanja, serijalnosti in razmi\u0161ljujo\u010de kritike. Slednjo je zaznati v projekciji V iskanju mesta (Po Seininih zapiskih)<\/em>, ki ni dokumentarni prikaz, kot bi pri\u010dakovali na marsikateri tovrstni razstavi, ampak je razmi\u0161ljujo\u010d film o sodobnem mestu Kairu, njegovih fizi\u010dnih in psiholo\u0161kih zna\u010dilnostih. Skozi oris mesta nas umetnica Hala Elkoussy pelje s pomo\u010djo izmi\u0161ljenega lika Seinine, ki pohajkuje po ulicah in opazuje, kak\u0161na razmerja opredeljujejo lokalno prebivalstvo in tujce, glede na to, da se je mesto nekaj stoletij razvijalo pod mo\u010dnim evropskim vplivom. V okviru zastavljene smeri postavitve film ponuja spet nov razmislek in umiritev. Razstavo zaklju\u010di delo Khayameya<\/em> Moataza Nasrja, ki je naredil tudi labirint na travniku pred MGLC-jem. S precizno sestavljenim, tradicionalnim arabskim ornamentom iz v\u017eigalic, je izrazil dvojnost zvestobe arabski kulturi, kjer so bili stari simboli marsikdaj uporabljeni v svojih propagandah, torej lahko pomenijo tudi izvajanje nadzora in uni\u010devanja. Preprosto, vendar u\u010dinkovito delo za zaklju\u010dek prika\u017ee, kako vnetljiv je bli\u017enjevzhodni svet. V spodnjem prostoru MGLC-ja je razstavljena \u0161e knjiga umetnika kolektiva Slavs and Tatars s stranmi iz satiri\u010dnega \u010dasopisa Molla Nasreddin<\/em>, popularnega na za\u010detku 20. stoletja, brali so ga od Maroka do Irana, saj je skozi nekak\u0161no karikaturo obravnaval dru\u017ebeno in politi\u010dno dogajanje takratnega \u010dasa. Preden odidemo iz razstavi\u0161\u010da, si lahko postavimo \u0161e eno vpra\u0161anje: kako se je na Bli\u017enjem vzhodu spremenila mo\u010d svobode izra\u017eanja v preteklem \u010dasu do danes?<\/p>\n Sisteme in ornamente<\/em> dopolnjuje spremljevalna postavitev iz doma\u010de zbirke, dela Du\u0161ana Piriha Hupa. To so fotografije urbanih okolij Tur\u010dije in bli\u017enjega Vzhoda v kseroksih ali brizgalnem tisku. Prestavijo nas v povsem vsakdanja okolja, ki pa so \u017ee v sami likovni obravnavi idealizirana. Morda res ne intenzivirajo mo\u010d razstave, pomenijo pa dodatno mo\u017enost za predstavitev zbirke MGLC-ja.<\/p>\n Razstava je tako za grafi\u010dni center, kot tudi \u0161ir\u0161e, aktualna, ker ni obremenjena z medijem. Ni obremenjena z velikimi imeni umetnikov ali eksplicitnim, celo jeznim izpostavljanjem politi\u010dnih problemov ter vpra\u0161anj verskih polov. Ne zavzema nikakr\u0161ne pozicije, bolj posku\u0161a opraviti s stereotipi. Zato je posebna. Ni \u0161e ena od razstav z urami in urami intervjujev, dokumentarnih filmov in fotografij. Mirna je, vendar v njenem vzdu\u0161ju vre bistvo ljudi, umetni\u0161ke osebnosti, tradicije in \u017eelja po svobodi vsakr\u0161nega izra\u017eanja v dru\u017ebi. Morda kdo pogre\u0161a dramati\u010dni klimaks, vrhunsko delo, ki povzema vse poglede v diskurzu umetnosti geografsko, nacionalno in versko zelo kompleksno opredeljenega podro\u010dja, vendar je sestav razli\u010dnih pristopov, tudi kritik, dovolj prepri\u010dljiv in v mo\u017enih okvirih zadosti smiseln, da ne rabi ve\u010d kot vodila dveh besed iz naslova. Obseg razstave je primeren razstavi\u0161\u010du in gledalcu, postavitev daje dovolj prostora za soo\u010danje obiskovalca z deli, ki se ve\u010dinoma izrazijo kot mo\u010dne samostojne celote. Hkrati tok razstave vodi njihove mo\u017ene komunikacije s samim konceptom. Predstavitev umetni\u0161kih del, ki so kljub sodobnim univerzalnim sporo\u010dilom zvesta tradiciji, in tistih, ki so povsem usmerjena v \u00bbzahodno\u00ab umetni\u0161ko prakso, vendar govorijo o svojem intimnem ter dru\u017ebenem nacionalnem okolju, ponuja druga\u010den, sve\u017e pogled v ornament, ki se izri\u0161e v sistemih \u017eivljenja, dru\u017ebenega delovanja in osebnega dojemanja lastnih okolij na Bli\u017enjem vzhodu.<\/p>\n Maja Anton\u010di\u010d<\/em><\/p>\n Foto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n
\n
\nRedka predstavitev arabske in iranske umetnosti v Sloveniji je srednja pot, ki presega stereotipe o bli\u017enjevzhodni in iranski dru\u017ebi ter kulturi, vendar povsem ne zapostavlja polo\u017eaja umetnikovega izvornega tradicionalnega okolja in lastne izku\u0161nje v njem. Pomen sistema, kot tudi pomen ornamenta, uporabi, ne izrabi. Pojem sistem v na\u0161i kolektivni zavesti mnogokrat pomeni obremenitev s strukturo in delovanjem dr\u017eave in dru\u017ebe, \u0161olstva ali umetnostnega polja, \u010deprav je po SSKJ beseda najprej opredeljena kot \u00bbskupina po naravnih zakonih povezanih soodvisnih teles, enot, ki tvorijo celoto\u00ab. Ornament kot \u00bblikovni element, namenjen dekoraciji\u00ab, razrahlja ostrino prve asociacije. Obe besedi razstava ponudi na ve\u010d nivojih, dobesednem, simboli\u010dnem, diskurzivnem, tehni\u010dnem, zgodovinskem, kriti\u010dnem\u2026<\/p>\n
<\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure>