\n5. junij\u20134. december 2012, Moderna galerija, Ljubljana
\nKustos razstave: Igor \u0160panjol<\/p>\n
\n
V Moderni galeriji je na ogled postavljeno petdesetletno delo Marka Poga\u010dnika. Razstava ga predstavlja celostno, kar je povsem smiselno in potrebno. Avtor je namre\u010d javnosti \u0161e vedno najbolj poznan kot \u010dlan skupine OHO, ki je v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja pomenila novo poglavje v slovenski sodobni umetnosti. To ohojevsko obdobje predstavlja pomemben, \u010de \u017ee ne klju\u010den del Poga\u010dnikove umetni\u0161ke poti in je izhodi\u0161\u010de za kasnej\u0161e projekte, ki jih imamo prilo\u017enost spoznati na razstavi.
\n
\nIzbor del je plod sodelovanja umetnika in kustosa razstave, Igorja \u0160panjola, sama postavitev del v prostoru pa je umetnikov prispevek. Slednje vsekakor ni zanemarljivo, saj s tem Poga\u010dnik osebno pose\u017ee v prostor, ga oblikuje in narekuje njegovo dinamiko. V petih sobah se dokaj kronolo\u0161ko zvrstijo dela iz predohojevske faze, preko delovanja OHO-ja in dru\u017eine v \u0160empasu, vse do dana\u0161njega ustvarjanja. Navidez urejeno sosledje mestoma prekine novej\u0161a produkcija. Prikazano je ogromno arhivskega gradiva, kar pogojuje sama konceptualna narava del. Vidimo lahko in\u0161talacije, video posnetke, fotografije; skratka \u0161tevilne drobce umetnikovega dolgoletnega delovanja, ki so na novo (i)zbrani in organizirani v \u0161e ne videne enote. Preko celotne razstave nas spremlja avtorjevo glavno izrazno sredstvo: \u010drta. \u010crta, prehajajo\u010da iz risb v niti, ki povezujejo in\u0161talacije, naprej vodi v vzorce oziroma simbole na obdelanih kamnih.<\/p>\n
Na za\u010detku razstave so prikazane risbe Slovo od modernizma<\/em>. Naslov serije poka\u017ee odklonilni odnos do uveljavljenih, kanoniziranih umetni\u0161kih slogov \u017ee v umetnikovi najzgodnej\u0161i fazi. Z modernizmi obra\u010duna na ravni umetni\u0161kih postopkov in se s tem od njih osvobodi. Pribito kladivo<\/em>, Posmrtna maska Marylin Monroe<\/em> in Risbe iz Plamenice<\/em> ka\u017eejo na iskanje lastnega na\u010dina izra\u017eanja, ki prelamlja s tradicijo, posku\u0161a biti inovativen in stremi predvsem k spodbujanju odziva, za\u010dudenja pri gledalcu. Intuicija, eno umetnikovih osrednjih vodil, je prisotna \u017ee pri Potovanju v Dajlo<\/em>, resni\u010dni poti v malo istrsko naselje. Cilj je bil izbran zaradi lepozvene\u010dega imena, ponavljanje besede Dajla v videu se zdi kot mantra, v kateri lahko slutimo zanimanje za duhovnost.<\/p>\n Sodelovanje je na\u010din delovanja, ki avtorja spremlja \u017ee od samih za\u010detkov, \u0161e bolj sistemati\u010dno in na\u010drtno kolektivno delo pa se za\u010dne z nastopom skupine OHO. Kranjski fazi so v prostoru ob bok postavljene zgodnje, iz\u010di\u0161\u010dene ohojevske risbe, ki so neprekinjeno nanizane preko leve stene kot friz. Poga\u010dnikov pla\u0161\u010d, z na hrbtu izvezeno zeleno \u017eu\u017eelko je eden prvih poskusov opominjanja me\u0161\u010danov na prisotnost narave. Mail art za otroke<\/em> je del kolekcije razglednic, ki jih je umetnik obsesivno, vsakodnevno po\u0161iljal h\u010deri med slu\u017eenjem voja\u0161kega roka.<\/p>\n Na\u010delo preprostosti in jasnosti sporo\u010dila je prisotno tudi v in\u0161talaciji Dru\u017eina te\u017ee, mere in lege<\/em>, kjer je v preplet tankih vrvi postavljena to\u010dka te\u017enosti. Ob njej sta dve ute\u017ei \u2013 ve\u010dja, ki jo elastika dr\u017ei v zraku tik nad tlemi ter manj\u0161a, la\u017eja, kateri galerijski pod prepre\u010duje nadaljnjo pot v globino. Tja bi teoreti\u010dno sicer lahko \u0161la, saj je ob ute\u017ei na tleh kup vrvi, ki namiguje na mo\u017enost tega potovanja, ki ga realnost zaustavi. Proti vojni v Vietnamu<\/em> je dokument o vsakotedenskem ustvarjanju novega stripa v podhodu ljubljanske Kazine, s \u010dimer je avtor javno izra\u017eal svoje nestrinjanje z ameri\u0161ko politiko in opozarjal javnost na dogajanje v Indokini.<\/p>\n S prehodom v drugo sobo stopimo tudi v novo desetletje \u2013 \u010das dru\u017eine v \u0160empasu. Skupina OHO je kot pripadnica konceptualizma svoj upor proti umetnostnemu sistemu izrazila v praksi, s fizi\u010dno selitvijo v primorsko vasico. V tem konkretnem dejanju je tudi vidno, v kolik\u0161ni meri so \u010dlani povezovali \u017eivljenje in umetnost. Z \u017eeljo, da bi se zazrli vase ter v resni\u010dno \u017eiveli v so\u017eitju z naravo, so v \u0160empasu ustanovili komuno. Za\u010detki so bili predvsem prakti\u010dno naravnani, saj so se u\u010dili obdelovanja zemlje in osnov pre\u017eivetja, da bi dru\u017eina postala samozadostna skupnost. Od tega trenutka naprej se umetnost \u0161e bolj izrazito ve\u017ee na naravo in iz nje pridobljene materiale. Ustvarjanje in \u017eivljenje v komuni sta v najve\u010dji meri prikazana s fotografijami Bojana Breclja, poleg teh je razstavljen izbor risb iz t.i. ve\u010derne \u0161ole risanja, postavljene pa so tudi predstavitve skupnih projektov, idej in konceptov. Vizualno privla\u010dna je \u010casovna posoda<\/em>, kjer vidimo Poga\u010dnikovo osebno arheolo\u0161ko zbirko predmetov, najdenih v kanjonu Zarica pri Kranju. Zanimivo je, da je prav v tem kanjonu umetnik \u017ee leta 1962 izvedel umetni\u0161ko intervencijo v naravni prostor. Obdelal je namre\u010d \u017eivo skalo, ki je bila kasneje potopljena ob zajezitvi Save. V tem dejanju bi \u017ee lahko videli napoved kasnej\u0161ih posegov v naravo.<\/p>\n V \u010casovni posodi<\/em> so najdbe razvr\u0161\u010dene v vitrini kronolo\u0161ko, kakor so jih ritualno polagali tudi v \u0160empasu.\u00a0 Proces zlaganja iz posode ter nazaj vanjo je prikaz hkratnega sobivanja ve\u010d \u010dasovnih plasti. Nau\u010deni smo, da \u201cpri\u010de zgodovine\u201d gledamo kot primerke v urejeni, \u010dasovni tabeli, Poga\u010dnik pa to obi\u010dajno percepcijo \u017eeli spremeniti. Ravno iskanje novih, druga\u010dnih dimenzij je dru\u017eino vodilo v zanimanje za duhovno in ezoteri\u010dno. Pri\u010deli so se ukvarjati z meditacijo, dihalnimi vajami ter v nekem trenutku celo postali eden prvih duhovnih centrov na na\u0161em obmo\u010dju. Leta 1979 je \u0161ir\u0161a dru\u017eina razpadla, v \u0160empasu je ostala samo \u0161e dru\u017eina Poga\u010dnik.<\/p>\n Na polovici razstave, v tretjem prostoru se nahaja najbolj konkreten prikaz umetnikovega trenutnega ustvarjanja. Zgodnja dela, ki se \u017ee dotikajo duhovne prakse, Poga\u010dnik od osemdesetih let naprej nadgrajuje z izdelanim postopkom zdravljenja Zemlje. Ta proces imenuje litopunktura, saj naj bi \u0161lo za postopek soroden akupunkturi – zdravljenje kriti\u010dnih to\u010dk in odpiranje pretokov energij. Skupaj s prostovoljci iz skupin LifeNet in Skupine za umetnost VITAA izvaja v prvi fazi analizo prostora, \u010demur sledi izdelava ustreznega koncepta. Na takozvanih kriti\u010dnih to\u010dkah nato postavijo manj\u0161a znamenja ali pa celotne sisteme \u2013 holograme, geopunkturne kroge, kar v videzu in praksi lahko spomni na poganske rituale in kamnite ostanke iz prazgodovine. S temi intervencijami \u017eeli(jo) razviti komunikacijo s prostorom, ga o\u017eiviti in sprostiti njegov energetski potencial. Kot primer tovrstne prakse se v osrednji dvorani nahaja in\u0161talacija Modul Zemljinega vesolja<\/em>, ki zapolnjuje celoten prostor in predstavlja jedro razstave. Delo je nastalo v sodelovanju s soprogo Mariko in sicer posebej za to prilo\u017enost in to\u010dno ta prostor. Ob prvem vtisu kaoti\u010dnega prepletanja vrvi in ostalih materialov se mi kasneje zazdi, da je monumentalna struktura neverjetno urejena. V sredi\u0161\u010du prostora je na tleh krog iz peska, ki naj bi predstavljal kaos. Nad njim visijo na niti obe\u0161ene steklene plo\u0161\u010dice, razvr\u0161\u010dene v obliki mandorle in pomenijo vrata rojstva. Nad tema elementoma se \u010dez prostor v vse smeri \u0161irijo niti, speljane od tal do stropa in nosijo t.i. kozmograme. Ti so v na\u0161em primeru leseni (v zraku) in kamniti (na tleh), vsak od njih pa vsebuje lasten simbol. Kozmogrami so vrsta univerzalnega jezika, \u017eive pismenke, ki naj bi na emotivni ravni omogo\u010dali vzpostavitev odnosa med posameznikom, posebnimi energetskimi kvalitetami dolo\u010denega prostora in kozmi\u010dnimi razse\u017enostmi. Celotna in\u0161talacija predstavlja nekak\u0161no matrico kreacije stvarstva in govori o ve\u010ddimenzionalnem prostoru. \u0160lo naj bi za prikazovanje bistvenih elementov v naravi, tistih, ki jih domnevno v zgolj trodimenzionalni percepciji ne zaznamo. Umetnik nas torej posku\u0161a s svojim delom popeljati v meditativno stanje, s pomo\u010djo energij posameznih elementov in\u0161talacije pa nam celo \u017eeli pribli\u017eati ob\u010dutje ve\u010ddimenzionalnosti. Delo je vizualno prepri\u010dljivo, \u010demur pripomore dejstvo, da stoji v prostoru izolirano oziroma samo. V ostalih sobah nasi\u010denost s podrobnostmi sicer res omogo\u010da ob\u0161irnej\u0161o predstavitev, vendar preglasi u\u010dinek posameznega projekta. Pri tej osrednji in\u0161talaciji gre nedvomno za nadaljevanje zgodnej\u0161ega zanimanja za duhovnost. Hkrati pa na tej to\u010dki zaznavam rez, saj novej\u0161i projekti ne temeljijo ve\u010d zgolj na zanimanju, temve\u010d vsebinsko prese\u017eejo meje umetni\u0161kega in so v svojem bistvu ezoteri\u010dni.<\/p>\n V \u010detrtem prostoru se sre\u010damo s \u0161e ve\u010d primerki zdravljenja Zemlje. Predstavljena je namre\u010d dokumentacija litopunkturnih posegov, ki jih avtor postavlja po svetu. Fotografije se izmenjujejo s panoji, na katerih so z velikimi \u010drkami razlo\u017eeni nameni, cilji in prepri\u010danja, ki spremljajo zdravilsko dejavnost. Na koncu, v zadnjem prostoru se ponovno vrnemo k risbi. \u010cez celotno steno zopet sre\u010damo (tokrat kar dvojni) friz z risbami iz razli\u010dnih obdobij ustvarjanja. Postavljena je tudi miza z renesan\u010dnimi slikami, kjer so kompozicije velikanov prete\u017eno italijanskega slikarstva secirane do golega bistva in opremljene z avtorjevimi komentarji. In spet na steni zagledamo impulzivne, \u010drne risbe, za katere se zdi, da smo jih videli \u017ee na za\u010detku, na to\u010dki slovesa od modernizma. Na ogled so tudi produkti Poga\u010dnikovega ve\u010dletnega pisanja, saj ogromno pi\u0161e o Zemlji, posegih na njej, energijah\u2026, prelistavanja vredna pa so dela za otroke.<\/p>\n Po ogledu celotne razstave se ti zazdi, da \u010dasovna komponenta ne obstaja ve\u010d. Kronolo\u0161ka ureditev niti ni pomembna, saj je celotna postavitev, celotna razstava ena sama velika avtorjeva in\u0161talacija. Preteklost se povezuje s sedanjostjo in fragmenti obeh so prisotni tukaj in sedaj. In izkupi\u010dek me pu\u0161\u010da v dvomu. \u010ce nisi pripadnik vere, ne verjame\u0161 vsega. \u00a0Zato mora\u0161 deliti vsaj sorodno vero kot Poga\u010dnik, da lahko verjame\u0161 v njegove projekte. Na poti v galerijo, ko sem pe\u0161 hodila na umetnikovo vodenje po razstavi, sem pri\u010dela razmi\u0161ljati, kako je stavba Moderne galerije in s tem tudi razstava postavljena. Ali je mo\u017eno, da se dejansko gibljemo od zahoda proti vzhodu, kot so nekdaj tekle poti proti oltarju v skoraj vseh kr\u0161\u010danskih cerkvah. Na licu mesta sem ugotovila, da temu ni tako in odpravila misel, ki se mi je prikradla brez razloga.<\/p>\n Umetnik svojega vodstva ni pri\u010del na obi\u010dajnem, kronolo\u0161kem za\u010detku, temve\u010d v centralni sobi z Modulom Zemljinega vesolja<\/em>. Komentiral je nekako takole: \u201cRazstava je postavljena kot bazilika. Nahajamo se v glavni ladji, ki predstavlja bistvo mojega dela, na vsaki strani pa jo obdajata dve stranski ladji, ki bolj natan\u010dno obele\u017eita moje delo v teh petdesetih letih\u2026\u201d. Bazilika je najbolj raz\u0161irjena arhitekturna oblika cerkve. Takrat mi je postalo jasno, da moja misel na poti ni bila povsem neumestna. Asociacija na cerkev je bila v resnici asociacija na pri\u010dakovanje slepega verovanja. Ne gre za to, da sama ne bi verjela v mo\u010d energij. Kar v meni vzbuja dvom je pri\u010dakovanje, da bomo ljudje brezpogojno verjeli nekomu, ki se zavestno izpostavi kot nosilec resnice.<\/p>\n Nina Skumavc<\/em><\/p>\n Foto: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n
<\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure>