{"id":41,"date":"2007-01-15T14:43:18","date_gmt":"2007-01-15T12:43:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/41"},"modified":"2018-06-18T22:07:05","modified_gmt":"2018-06-18T20:07:05","slug":"clementine-deliss-mobilna-fakulteta-umetnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/41","title":{"rendered":"Delavnica \u0161t. 3: Cl\u00e9mentine Deliss: Na\u010drt za mobilno fakulteto umetnosti"},"content":{"rendered":"<p>Laboratorij kuratorskih praks<br \/>\n2006\/2007<br \/>\nLetnik 10<\/p>\n<p><strong>6. 2., od 11. do 13. ure,<\/strong> uvodni pogovor \/ Projektna soba SCCA, Metelkova 6, LJ<br \/>\n<strong>7., 9., 10. in 11. 2, od 16. do 20. ure, <\/strong>delavnica \/ Cankarjev dom, dvorana M3\/4, Pre\u0161ernova 10, LJ<\/p>\n<p><strong>Rok za prijavo: sreda, 31. 1. 2007<\/strong><\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Delavnica <\/strong>(v sodelovanju z Zavodom Maska, Seminar sodobnih   scenskih umetnosti, letnik 2006\/07) je namenjena zlasti leto\u0161njim in biv\u0161im   udele\u017eencem izobra\u017eevalnega programa Svet umetnosti (Zavod SCCA-Ljubljana) in   udele\u017eencem Seminarja sodobnih scenskih umetnosti (Zavod Maska). Na voljo je \u0161e   nekaj prostih mest!<\/p>\n<p>Delavnica s <strong>Cl\u00e9mentine Deliss<\/strong> je pripravljena na  podlagi njenih izku\u0161enj s &#8220;Future Academy&#8221; (Akademijo prihodnosti) &#8211;  \u0161tiriletnim raziskovalnim projektom o prihodnosti neodvisnih umetnostnih  institucij, ki ga je doslej realizirala v Angliji, Evropi, Senegalu, Indiji,  Avstraliji in na Japonskem.<\/p>\n<p>Delavnica bo obravnavala tri sklope  vpra\u0161anj:<\/p>\n<p><strong>1. Kartografija  mobilnosti<\/strong><br \/>\nKaj je mobilnost v  umetni\u0161kem raziskovanju in praksi? Ali gre za klasi\u010dni romanticizem ali  neoliberalno politiko vere v mobilno, peripateti\u010dno fakulteto umetnosti? \u010ce ne,  kako lahko udejanjimo potujo\u010de akademije? Kaj se lahko nau\u010dimo iz konceptualne  in organizacijske strukture novej\u0161ih majhnih zdru\u017eenj in umetni\u0161kih kolektivov?  Ali gre za primere pove\u010dane lokalizacije ali mobilnosti? Je mobilna fakulteta za umetnost  sploh lahko samozadostna ali moramo vzpostaviti nestalne in neformalne  ekonomske parametre kot del produktivnosti nove strukture? Kdo je lahko  gostitelj nove mobilne fakultete za umetnost?<\/p>\n<p><strong>2. Pozicija umetnika  in kustosa kot polimati\u010dnega protagonista <\/strong><br \/>\nKaj je v dana\u0161njem svetu  polimati\u010dno? Kako kustosi prena\u0161ajo specifi\u010dno in raznoliko v svoj na\u010din dela z  umetniki in ob\u010dinstvom? Kako reflektiramo umetnikovo artikulacijo, ki kombinira  aktivnosti, ki vklju\u010dujejo razstave v prodajnih galerijah, vedno ve\u010dje  sodelovanje na velikih mednarodnih razstavah in &#8220;aktivisti\u010dno&#8221;  izobra\u017eevanje? Zakaj umetnike zanima izobra\u017eevanje in zakaj je raziskovanje  trenutno tako vznemirljivo? Pod kak\u0161nimi pogoji lahko umetni\u0161ke \u0161ole in  univerze spodbudijo avtonomno dinamiko prakse in produkcije?<\/p>\n<p><strong>3. Definiranje bodo\u010de fakultete<\/strong><strong> znanja<\/strong><br \/>\nKaj je fakulteta znanja?  Je to oseba, ve\u0161\u010dina, ki se je nau\u010dimo, ali disciplina, ki evocira razmerja  mo\u010di? Se bojimo imenovati \u010dlane nove kompetentne akademije umetni\u0161ke prakse in  umetnostne teorije in raje ostajamo pri nevtraliziranih in polabstraktnih  definicijah? Katere formulacije in metodologije produkcije znanja presegajo  kulturne in disciplinarne meje? Kdo ali kaj prena\u0161a znanja iz enega  mesta\/kraja\/konca na drugega? Katere oblike znanja in umetni\u0161ke prakse ne  potujejo in se ne prevajajo in zakaj? Ali obstaja zmeda med privatnim in  socialnim, oziroma med prikritim in javnim v na\u0161em konceptu bodo\u010dih fakultet  znanja? Kak\u0161no vlogo danes, petnajst let po pojavu &#8220;globalne  umetnosti&#8221;, igrajo kustosi?<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"100\" height=\"100\" align=\"left\" style=\"margin-right: 10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/deliss\/clementine-deliss.jpg\" \/>Cl\u00e9mentine Deliss<\/strong><br \/>\nJe svobodna kustosinja,  raziskovalka in urednica francosko-avstrijskega porekla, rojena v Londonu. Doktorirala je  iz vzhodnih in afri\u0161kih \u0161tudij na univerzi v Londonu. Bila je kustosinja  \u0161tevilnih razstav; med zgodnej\u0161imi npr. <em>Lotte or the Transformation of the  Object (<\/em><em>Steirischer Herbst<\/em>,  Gradec, Dunaj, 1990),<em>Exotic  Europeans<\/em> (<em>National Touring  Exhibitions<\/em>, London, 1990); <em>Seven  Stories about Modern Art in Africa<\/em> (Whitechapel Gallery, London; Konsthalle  Malmo, 1995).<br \/>\nMed letoma 1992 in 1995  je bila umetni\u0161ka direktorica <em>africa95<\/em> &#8211; festivala afri\u0161ke sodobne umetnosti, ki so ga izpeljali umetniki v sodelovanju z londonsko Royal  Academy of Arts in ve\u010d kot \u0161estdesetimi britanskimi organizacijami.<br \/>\nOd leta 1996 koncipira in  ureja publikacijo <em>Metronome, <\/em>glasilo  umetnikov in pisateljev.<br \/>\nPosami\u010dne \u0161tevilke so  iz\u0161le v Dakarju, Berlinu, Baslu, Frankfurtu, Dunaju, Oslu, Kopenhagnu,  Stockholmu, Parizu, Londonu in Tokiu. <em>Metronome <\/em>je bil doslej predstavljen v Dakarju, v Kunsthalle Basel, DAAD v Berlinu,  Galerie Chantal Crousel v Parizu in v okviru bene\u0161kih bienalov in <em>documente X<\/em>. <em>Metronome<\/em> je vklju\u010den tudi v projekt <em>documenta 12 magazines<\/em>. Leta 2005 je skupaj s francoskim kritikom  Thomasom Boutouxjem v Parizu ustanovila zalo\u017ebo <em>Metronome Press<\/em> (www.metronomepress.com).<br \/>\nSeptembra 2006 je imela  samostojno razstavo v galeriji Kandada (projektno zdru\u017eenje CommandN, Tokio) s  prikazom desetih let <em>Metronoma <\/em>in  posebno serijo sandalov, narejenih iz rabljenih knjig. Hkrati je v tokijskem  Mori Art Museum kurirala t.i. <em>Metronome  Think-Tank<\/em>, ki je potekal v organizacijiArts Initiative Tokyo and Edinburgh College of Art.<br \/>\nOd leta 2003 na Edinburgh  College of Art vodi <em>Future Academy<\/em>,  ki ima \u010dlane in raziskovalne enote v Senegalu, Indiji, Avstraliji, ZDA in na  Japanskem. Je tudi svetovalka Evropske unije, AFAA (zdaj Francecultures),  senegalskega ministrstva za kulturo in \u010dlanica znanstvenoraziskovalnega  sveta na \u017eenevski School of Art and Design.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Udele\u017eenci delavnice  bodo v skupinah izvedli razli\u010dne naloge in akcije. Mentorsko delo bo potekalo v  angle\u0161kem jeziku. Udele\u017eba je obvezna na vseh dnevih delavnice.<\/p>\n<p>Cena delavnice je 42 EUR za posameznike in  63 EUR za predstavnike institucij (cena vklju\u010duje DDV). Za udele\u017ebo je obvezna kopija  potrdila o pla\u010dilu.<\/p>\n<p>\u0160tevilo mest je omejeno.<\/p>\n<p><strong>Rok za prijavo: sreda, 31. 1. 2007<\/strong><\/p>\n<p>Prijave s kratko biografijo in osebnimi podatki (ime,  priimek, naslov, e-mail, telefon) po\u0161ljite na elektronski naslov <strong>andreja.kopac@maska.si, <\/strong>po\u0161tni naslov ali prinesite osebno:  Maska (Seminar sodobnih scenskih umetnosti),  Metelkova 6, 1000 Ljubljana.<\/p>\n<p><strong>Kontakt:<\/strong><br \/>\n<strong>Zavod Maska<\/strong> (uradne ure: 11.00-15.00)<br \/>\nAndreja Kopa\u010d,  koordinatorka Seminarja sodobnih scenskih umetnosti<br \/>\nMetelkova 6, 1000 Ljubljana<br \/>\nTel.: 01 431 53 48, 041 90 09 26<br \/>\nFaks: 01 431 31 22<br \/>\nE-mail: andreja.kopac@maska.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Laboratorij kuratorskih praks 2006\/2007 Letnik 10 6. 2., od 11. do 13. ure, uvodni pogovor \/ Projektna soba SCCA, Metelkova 6, LJ 7., 9., 10. in 11. 2, od 16. do 20. ure, delavnica \/ Cankarjev dom, dvorana M3\/4, Pre\u0161ernova 10, LJ Rok za prijavo: sreda, 31. 1. 2007 Delavnica (v sodelovanju z Zavodom Maska, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5320,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9415,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41\/revisions\/9415"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5320"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=41"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=41"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}