Ko sem se pripravljala na pisanje tega referata o mre\u017ei Women-Oriented-Women (K \u017eenskam usmerjene \u017eenske) v Armeniji v povezavi z vpra\u0161anjem queer<\/em> estetike, sem \u017eelela izraziti povsem jasno stali\u0161\u010de. \u017divo sem se \u0161e spominjala prve razstave WOW \u2013 Coming to You Not to Be With You<\/em> (Prihajam k tebi, da ne bi bila s teboj<\/em>) (Sl. 1) \u2013 v Erevanu in \u017eelela sem povzeti izku\u0161njo kolektivnega dela z umetnicami in teoreti\u010darkami v okviru te razstave. \u017delela sem sestaviti intersubjektivno topografijo razstave, ki smo jo organizirale skupaj poleti 2008 v Erevanu. Moja zamisel je bila, da bi obudila kolektivno izku\u0161njo dela, prav izku\u0161njo umetni\u0161ke produkcije kot te\u017eavnega kolektivnega delovnega procesa, ki je pripeljal do intersubjektivne izmenjave med sodelujo\u010dimi v smislu vzpostavljanja odnosov in krepitve ter reartikulacije prijateljstev. Hotela sem omeniti izku\u0161njo dela z umetnicami in teoreti\u010darkami v okviru mre\u017ee WOW kot konstitutivno za mogo\u010d\/nemogo\u010d kolektiv, ki je deloval bolj po disenzu kot konsenzu, kolektiv, ki se je oblikoval v dialektiki ponovnega snidenja in razdelitve, v nasilnih gestah pozivanja drugega k deljenju skupnega prostora in v dvoumnem odklanjanju deljenja tega prostora s so\u010dasnim odra\u017eanjem ranljivosti in krhkosti v samem jedru teme.<\/p>\n <\/p>\n Ko se je izvorni dogodek \u010dasovno vse bolj oddaljeval, sem za\u010dutila potrebo ne le po tem, da pretehtam in kriti\u010dno ocenim svojo vlogo v oblikovanju queer <\/em>diskurzov, ki jih v Armeniji razumejo kot povezovanja, ki ustvarjajo identiteto, ampak da se tudi vpra\u0161am o sami mo\u017enosti subjektivizacije znotraj dialektike snidenja in razhajanja. Kaj pa, \u010de subjektivizacija spodleti? Kaj pa, \u010de bi privzemanje predhodno vpeljanih in definiranih re\u017eimov identifikacije ter identifikacijskih povezav, ki so se razvili v radikalno druga\u010dnih zgodovinskih razmerah, pripeljalo do nemo\u017enosti subjektivizacije? Na primeru razstave WOW Coming to You Not to Be With You<\/em> bom posku\u0161ala konceptualno opredeliti prostor in nekatere od mo\u017enosti, ki bi se lahko pojavile med poskusi subjektivizacije in njenega neuspeha.<\/p>\n Besedilo posku\u0161a izdelati topografijo nesubjektivizacije in nezmo\u017enosti \u017eelje, da bi postala sredstvo pri oblikovanju kolektivov in skupnosti. Ta ve\u010dplastni narativ sestavljajo stvarne informacije o WOW kot kolektivu: opisi na\u010dinov komuniciranja in interakcije, ki bi sicer lahko pripeljali do kolektivnega zdru\u017eenja ali pa ne, in moji komentarji, ki izhajajo iz mojih subjektivnih izku\u0161enj v skupini in politi\u010dne opredelitve. Uporabila sem ve\u010d pripovednih glasov: odlomke iz raznih predavanj in govorov, izseke pogovorov, vizualne reference, ki igrajo vlogo pri oblikovanju kolektiva. Besedilo je avtorefleksivno glede na teoretski okvir, ki sem ga vzela za interpretacijo, in vsebuje metarefleksijo o samem narativu pisanja, ki ga imenujem \u201ctopografsko kuriranje\u201d, kot na\u010dinu branja umetnin in oblikovanja estetske izku\u0161nje s samim interpretiranjem.<\/p>\n PRVI ODLOMEK: Jacques Ranci\u00e8re si je iz pesmi v prozi Beli lokvanj<\/em> St\u00e9phana Mallarm\u00e9ja izposodil frazo \u201clo\u010dena sva skupaj\u201d[2]<\/a><\/a> za razpravo o tem, na kak\u0161ne na\u010dine lahko estetska izku\u0161nja oblikuje disenzno skupnost z dvojno lo\u010ditvijo: fizi\u010dno lo\u010ditvijo umetnine od njenega izdelovalca, s subjektivno in dru\u017ebeno lo\u010ditvijo umetnika od gledalca in z lo\u010ditvijo gledalcev drugega od drugega. Ta zelo nasilna lo\u010ditev dela od skupnosti, ta izguba cilja ali namena umetnosti je tisto, kar zaznamuje estetsko stanje neke umetnine.<\/p>\n \u201c\u2018Lo\u010deni smo skupaj.\u2019 Obstajata dve interpretaciji te formule. Po eni strani gre za pri\u010dakovanje biti skupaj kot skupnost v lo\u010denosti od umetni\u0161kega dela. Po drugi strani obstajajo dela, ki posku\u0161ajo raziskovati prav to napetost med izrazoma, in sicer ali tako, da postavljajo pod vpra\u0161aj na\u010dine, kako se oklevajo\u010de sku\u0161a ustvariti skupnost, ali pa tako, da raziskujejo potenciale za skupnost, ki jih prinese s seboj sama lo\u010denost\u201d.<\/em>[3]<\/a><\/a><\/p>\n \u201cLo\u010deni smo\u201d je stanje modernosti, ki deluje z individuacijo, z osamitvijo subjekta in z ustvarjanjem prostorov samote, zato da pride do izoblikovanja skupnosti. V svojem jedru se nana\u0161a na specifi\u010den na\u010din estetske izku\u0161nje in ustvarja skupnosti disenza. Ranci\u00e8re nadaljuje: \u201cOntologija disenznega je v resnici fiktivna ontologija, igra \u2018estetskih idej\u2019. Nabor odnosov, ki konstituirajo delo, se igra, kot bi bil ontolo\u0161ko stkan iz \u010desa drugega od ob\u010dutij, ki sestavljajo izku\u0161njo vsakdana.\u201d<\/em>[4]<\/a><\/a> Po Ranci\u00e8rovem mnenju je torej disenz \u010dutni prelom z na\u0161imi vsakdanjimi \u010dutnimi izku\u0161njami in tisto, kar nastane v estetski izku\u0161nji.<\/p>\n Ohlapna mre\u017ea WOW je bila ustanovljena leta 2007, oziroma bolje re\u010deno, nikoli ni bila zares ustanovljena, saj deluje ve\u010dinoma preko virtualnih komunikacijskih omre\u017eij \u2013 blogov in elektronskih adrem \u2013 in se udejanja le ob\u010dasno glede na razmere. Sestavljajo jo umetnice, teoreti\u010darke in aktivistke, ki \u017eivijo v Armeniji ali pa v armenski diaspori in od katerih so mnoge (tako kot jaz) skupino v \u010dasu od takrat, ko sem pisala prvotno verzijo tega besedila za referat na konferenci, \u017ee zapustile.<\/p>\n Pobude tega kolektiva so zbrane v okviru krovnega projekta z naslovom Queering Yerevan<\/em>, ki deluje na osnovi dvojne problematizacije: zapletanja danih prostorsko-\u010dasovnih koordinat urbane strukture armenskega glavnega mesta in problematiziranja besede queer<\/em>. Kljub ob\u010dasnemu zahajanju na stranpot politike identitete se beseda queer <\/em>tu ve\u010dinoma razume kot izraz, ki omogo\u010da dolo\u010den zorni kot in potujitveni pogled, kar \u017ee znane pojave postavlja v druga\u010dno lu\u010d. \u010clanice v\u010dasih izhajajo iz skrajno razli\u010dnih okolij: nekatere so se rodile in \u017eivijo v Armeniji, kjer homoseksualnost do nedavnega ni bila predmet niti marginalnega, kaj \u0161ele obi\u010dajnega diskurza, nekatere so se rodile in odrasle v Armeniji, zdaj pa \u017eivijo drugje, nekatere so druga ali tretja generacija izseljencev v Severni Ameriki, nekatere pa so odrasle v diaspori, a so se v zadnjih petih ali \u0161estih letih preselile v Armenijo. Glede na razli\u010dna zgodovinska in kulturna ozadja, iz katerih izhajajo \u010dlanice WOW, je ta \u017ee v sami strukturi zahteval skupnost, ki ne bo sledila nekim kolektivnim ciljem ali zadanim nalogam in ki je ne bo zdru\u017eeval le en smoter. Raznolikost izhodi\u0161\u010dnih okolij in imanentno svojske izku\u0161nje \u010dlanic so na za\u010detku onemogo\u010dale opredelitev ciljev kolektiva z nekimi precizno definiranimi izrazi. Medtem ko so armenske umetnice, ki so tu delovale v devetdesetih letih 20. in prvem desetletju tega stoletja, stkale prijateljske vezi, skupaj ustvarjale dela in razstavljale, ne da bi na njihovo delo vplival kakr\u0161en koli diskurz o homoseksualnosti ali queerovstvu, pa je bil prispevek \u010dlanic WOW-a, ki so odrasle v Ameriki, pogosto jasno definirana politika identitete \u2013 nacionalne ali spolne. Ob\u010dasno je v komunikaciji skupine pri\u0161lo tudi do borbe za pravico, da se poimenuje in za\u010drta okvire \u201cprave in avtenti\u010dne\u201d politike skupine ter izri\u0161e cilje in naloge, da se ustvari kohezivnost in identiteta.<\/p>\n Po mojem mnenju v specifi\u010dnem kontekstu armenskih umetni\u0161kih skupnosti politika identitete kot tudi \u017ee karkoli, kar se pribli\u017ea seksualnosti, samo po sebi pomeni transgresijo, subverzija pa ima lahko neza\u017eelene posledice za subjektivizacijo sodobnih umetni\u0161kih in drugih skupnosti v mainstream<\/em> kulturi. Ti \u201cmanj\u0161inski\u201d diskurzi grozijo, da bodo na koncu ustvarili nek koherenten \u201cmi\u201d, ki bo nastopil kot napredna periferija v primerjavi z \u201cnjimi\u201d, tj. mainstream<\/em> kulturo, ki je po definiciji regresivna in konservativna. Ta dinamika nasprotovanja tako krepi delitev na center in periferijo, na obrobje in mainstream, ki legitimira prevladujo\u010do kulturo kot \u201cjedrno besedilo\u201d. Po mojem mnenju si v specifi\u010dnem kontekstu Armenije queer<\/em> estetske skupnosti ne smejo dovoliti, da bi se odcepile od dominantne kulture \u2013 tako iz kulturno-dru\u017ebenih kot tudi ekonomskih razlogov. Vsako dejanje oddaljevanja in fragmentacije s partikularizacijo identitet lahko pripelje do drobljenja na najmanj\u0161e delce, do zapiranja in odtujevanja skupnosti in do opu\u0161\u010danja borbe za reprezentacijo. S tem ne zagovarjam enotnosti in konsenza, ampak antagonizem in disenz, ki se upirata, a hkrati ponujata neko pozitivno vizijo. Po mojem mnenju dinamika \u201cprihajanja k tebi, da ne bi bila s teboj\u201d povzema ume\u0161\u010denost WOW v \u0161ir\u0161i dru\u017ebeno-kulturni kontekst, v katerega sodi in hkrati ne sodi.<\/p>\n \u010ce ho\u010de biti vir mo\u010di za te skupnosti in \u010de jo razumemo kot proces disociacije in dezidentifikacije, ne pa kot identiteto in prepoznavanje, potem umetni\u0161ka subjektivizacija lahko odpre prostor za resni\u010dno emancipatorno politiko s samo estetiko, ne pa z nekim prevladujo\u010dim politi\u010dnim ciljem. Kolektiv deluje kot proti-institucija, ali bolje, kot zdru\u017eenje posameznic, ki se upira zapeljivi mo\u017enosti, da bi ga eksoti\u010dno zapakirali kot \u201carmenskega\u201d, \u201c\u017eenskega\u201d in \u201cqueer\u201d. Kolektiv je posku\u0161al zaobiti ekonomijo \u017eelje, ki jo po eni strani pogojuje delovanje mednarodnega umetnostnega trga, po drugi strani pa jo instrumentalizirajo mednarodni financerji, skupine civilne dru\u017ebe ali progresivna politika, ki podpira projekte dolo\u010denih identitet.<\/p>\n DRUGI ODLOMEK: Lusine Talalyan: Najbolj se bojim tega, da bi (kot kolektiv) postale orodje, da ne samo, da nas ne bi kritizirali ali nam prilepili nekih oznak, ampak bi nas nasprotno \u0161e finan\u010dno podprli, potem bi se pa predstavljali kot zagovorniki naprednosti. To bi pomenilo glamurizacijo in normalizacijo queerovskega, nas pa bi spremenilo v njihove ideolo\u0161ke vzor\u010dne primere. Mislim, da je v prvem primeru, pri etiketiranju, \u0161e mogo\u010de vzpostaviti in imeti pristen dialog, v drugem primeru pa prilo\u017enosti za dialog ni ve\u010d. Prav zato je bilo tako pomembno, da nas niso finan\u010dno podpirale nobene mednarodne organizacije; vse smo naredile same v okviru lastnih sredstev in zmo\u017enosti.<\/p>\n Na WOW gledam predvsem kot na estetsko skupnost, in ne toliko kot na skupnost, ki jo dru\u017ei skupen politi\u010dni cilj in ki si prizadeva za identiteto in priznanje. Prepri\u010dana sem, da je mogo\u010de re\u0161iti njen pravi politi\u010dni potencial prav s tem, da jo definiramo kot estetsko skupnost. Prav tako se \u0161e kako dobro zavedam, da pri tej definiciji ne gre zgolj za konceptualizacijo ali interpretacijo kolektiva, temve\u010d za poskus, da bi ga formulirali, usmerjali njegovo naravnanost in imeli vpliv na njegovo politiko. Po mojem mnenju imata estetika in proti- ali preko-identitarna politika skupno mo\u017enost politi\u010dne subjektivizacije z estetiko in posledi\u010dno \u2013 \u010de se spomnimo Ranci\u00e8rovega \u201cLo\u010deni smo skupaj\u201d \u2013 z dezidentifikacijo. Po Ranci\u00e8rovih besedah: \u201cEstetski u\u010dinek je najprej u\u010dinek dezidentifikacije. Estetska skupnost je skupnost dezidentificiranih oseb. Kot taka je politi\u010dna, saj gre politi\u010dna subjektivizacija skozi postopek dezidentifikacije.\u201d<\/em>[5]<\/a><\/a><\/p>\n <\/p>\n Kolektivna topografija<\/strong><\/p>\n TRETJI ODLOMEK: V \u201cYou Tell Me\u201d (\u201cTi mi povej\u201d), zgodovinarka arhitekture Jane Rendell uvede z lokacijo pogojeno pisanje (site-writing)<\/em>, prostorski narativ, ki se sestavi na osnovi topografske fikcije in obstoje\u010dih vizualnih kodov v nekem prostoru, ki ga napajajo subjektivne izku\u0161nje.[6]<\/a><\/a> Vendar ta prostor sam po sebi ni nikoli neka danost, ampak nastane z utele\u0161eno izku\u0161njo. Site-writing <\/em>ni pisanje o prostorih, temve\u010d pisanje prostorov, povezovanje z deli prav v njihovi prostorskosti in ume\u0161\u010denosti. Pri tem ne gre le za to, kako postavi kriti\u010darka sebe in svoje telo glede na dela, ampak postane pomembno, kako so postavljena \u017ee sama dela.<\/p>\n \u201cV umetnostni kritiki ta pristop zahteva, da kriti\u010darka razi\u0161\u010de stali\u0161\u010de, ki ga zavzema do del, do lokacij, na katere se nana\u0161ajo, in prostorskih vpra\u0161anj, ki jih na\u010denjajo, ne le konceptualno in ideolo\u0161ko, ampak tudi materialno in emocionalno, zato da potem lahko v svojem besedilu umesti prostorske teme umetnin v pisni obliki.\u201d<\/em>[7]<\/a><\/a><\/p>\n Tako je site-writing<\/em> ali topografija nenehno prehajanje sem ter tja med zunaj in znotraj \u2013 dela, ki se jim kriti\u010darka posveti, jo potegnejo noter vase, a jo obenem tudi opredelijo kot ve\u010dno zunanjo. To me spet pripelje do Ranci\u00e8rove teoretizacije \u201clo\u010deni smo skupaj\u201d kot prostora disenza, ki ga odpira estetsko lo\u010devanje, prenesla pa bi ga lahko tudi dlje na zagovarjanje trditve, da \u017ee sam odnos lo\u010devanja in ponovnega zdru\u017eevanja izhaja iz topografskega interakcije z deli kot vedno lo\u010denimi, a obenem tudi z nami\/v nas.<\/p>\n Kriti\u0161ki model Rendellove bi rada prenesla tudi na podro\u010dje kuratorstva. Prvenstvena naloga kustosinje je, da umesti dela v neki specifi\u010den prostor, pri \u010demer se ta ne razume zgolj kot dolo\u010dena arhitekturna konfiguracija, ampak tudi kot zgodovinsko polje, v katerem se oblikuje in spodbija pomen. Kustosinja torej ni nekdo, ki je zunanji umetninam ali \u010digar naloga je poudariti in prikazati umetni\u010din implicitni pomen, ampak oseba, ki se poglobi v estetsko govorico umetnin, ki jih zbere, preuredi, ponovno napi\u0161e in reinterpretira, da ustvari prostor za izku\u0161njo: prostor, ki ga zapolnjujejo in sestavljajo druga telesa, ki se zbli\u017eujejo, ostajajo lo\u010dena, se pojavljajo in izginevajo, so hkrati efemerna in materialna. Na neki na\u010din lahko pride do topografskega kuriranja v danem prostoru in \u010dasu \u2013 \u201crealno\u201d \u2013, lahko pa je skonstruirano post factum<\/em>, naknadno, kot na primer v okviru tega besedila, vsaki\u010d druga\u010de, vendar vedno znotraj prostorskih koordinat dolo\u010denih del znotraj dolo\u010denega prostora in subjektivne zavzetosti kustosinje za dela.<\/p>\n Projekt Coming to You Not to Be with You<\/em> je topografija spodletele \u017eelje, nemo\u017enosti ostati skupaj kot skupnost, nenehnih poskusov oblikovanja skupnega prostora in nezmo\u017enosti, da bi si ta prostor delili. Projekt opu\u0161\u010da pojme vidnosti, \u010deprav je obenem prvi projekt v Armeniji, ki vklju\u010duje dela lezbi\u010dnih, biseksualnih in heteroseksualnih umetnic v odnosu do queerovstva, oziroma, kot bi raje rekla jaz, odtujitve, saj to naka\u017ee dvojni prevod: prevod besede queer <\/em>v armensko [\u057f\u0561\u0580\u0585\u0580\u056b\u0576\u0561\u056f\u0565\u056c] in prevod le-te nazaj v angle\u0161ko besedo estrangement <\/em>\u2013 potujitev. Gre za topografijo neuspelega razkritja, coming out<\/em>, neuspeha, da (si) prizna\u0161, kaj si, da si odprto in odkrito queer; za topografijo zaprtih in izoliranih prostorov \u2013 praznih konstrukcij, obsesivnih poskusov reteritorializacije. Ni naklju\u010dje, da je naslov Coming to You Not to Be with You<\/em> zamenjal izhodi\u0161\u010dni koncept projekta Self-Mapping: Queering the City <\/em>(Samokartiranje: potujitev mesta<\/em>). Ta je bil krovni koncept za dejavnosti WOW na splo\u0161no, nekak\u0161na izjava poslanstva. Prvotna zamisel je bila odpreti jaz izku\u0161nji mesta kot fantazmagori\u010dni geografiji, ga kartografirati z lastnimi osebnimi spomini, kraji sre\u010danj, dru\u017eenj in razhajanj, z mo\u017enostjo subjektivizacije.<\/p>\n \u010cETRTI ODLOMEK: Shushan Avagian je v elektronski okro\u017enici opisala razstavo na temo samokartiranja v Art Instuitute of Chicago; iz tega se je razvil pogovor o Queering the City<\/em>. Moj odgovor je bil: \u201cMene ne zanima mesto, kakr\u0161no je v resnici, temve\u010d mesto, kot obstaja v na\u0161i zavesti, v na\u0161i domi\u0161ljiji ali kot ga vidimo, \u010dutimo in zaznavamo s telesi. Po mojem mnenju obstaja radikalen potencial v tovrstnem druga\u010dnem, razli\u010dnem pojmovanju mesta \u2013 da si prostor mesta zamislimo, ga interpretiramo in vzamemo za svojega s svojimi spomini in pod svojimi pogoji \u2026 Zamisel kartiranja lahko \u0161e raz\u0161irimo tako, da postavimo pod vpra\u0161aj nedavne arhitekturne spremembe v mestu in oblike \u017eelje in subjektivnosti, ki jih predpisujejo.\u201d<\/em> Lusine Chergeshtyan je odgovorila: \u201cZa osnovo svojega samokartiranja bi lahko vzele topologijo ljubezni in spominov na zveze, ki kronolo\u0161ko bele\u017eijo, kje in kdaj smo se prvi\u010d pogovarjale o homoseksualnosti, prostore, v katerih smo do\u017eivele pozitivne izku\u0161nje in smo se po\u010dutile svobodne, ali prostore, ki so nas utesnjevali ali zatirali, prostore, v katerih smo se sestajale in osnovale skupine, v katerih smo na\u0161le zaveznice, ki so nas razumele in ki smo jih razumele tudi me \u2026\u201d<\/em> Astghik Melkonyan si je zamislila samokartiranje kot performans: \u201cVidne bodo silhuete parov. Nisem se \u0161e odlo\u010dila, koliko jih bo, bodo pa resni\u010dne velikosti ali pa mogo\u010de malo manj\u0161e. Na tleh bodo. Uporabila bom moko, presejano skozi kuhinjsko sito. To pomeni, da bom morala narediti veliko \u0161ablono in z moko ustvariti \u0161ablonsko podobo \u2026 Rada bi imela ve\u010d podob na ve\u010d mestih in rada bi, da imajo ljudje mo\u017enost interakcije s temi podobami \u2026\u201d<\/em><\/p>\n Sprehajam se po vrtu, v katerem je bila postavljena razstava Coming to You Not to Be with You<\/em>, kot sodelujo\u010da kustosinja, kot sokrivka, kot kriti\u010darka, kot outsiderka in kot prijateljica. V duhu se sprehajam po tem vrtu, medtem ko se fizi\u010dno nahajam v svojem stanovanju v Kairu in me od izvirnega dogodka lo\u010di osem mesecev. Moj sprehod je v domi\u0161ljiji, nanj pa vplivata sedanja politika WOW-a in moj osebni interes \u2013 rada bi preusmerila skupino od osredoto\u010denosti na diskurze identitete k ustvarjanju mo\u017enosti za resni\u010dno emancipatorno politiko z estetsko izku\u0161njo. Odgovore in mo\u017enosti sku\u0161am najti v poletni razstavi \u2013 to je bil edini fizi\u010dni, nevirtualni primer, ko se je kolektiv se\u0161el ne le za skupno umetni\u0161ko produkcijo, ampak za skupno delo, za tkanje vezi in odnosov pri delu. To je vklju\u010devalo debate, \u010di\u0161\u010denje vrta z lopatami in motikami v vro\u010dem poletju, veliko preve\u010d pokajenih cigaret in veliko preve\u010d popite kave (Sl. 2). V preteklost se oziram v upanju, da bom na\u0161la emancipatorni potencial v dru\u017eenju kolektiva v skupni estetski izku\u0161nji kot deljenem prostoru, ki si ga vse delimo, namesto vzpostavljanja vezi s politiko skupne identitete.<\/p>\n Sredi vrta, potem ko sem stopila preko izginjajo\u010dih sledi performansa Astghik Melkonyan (Sl. 3), v katerem je s sitom presejala moko na \u0161ablono dveh \u017eenskih figur, potem ko sem \u0161la skozi fragmente fotografiranega jaza Adrineh Boghossian (Sl. 4), potem ko skorajda skriti, komajda vidni poskusi Lusineh Chergheshtyan, da bi komunicirala s telesom, \u0161e niso dosegli ob\u010dinstva, ki je pri\u0161lo na otvoritev in zdaj pozorno sledi pogovoru med Shushan in menoj, naletim na zapu\u0161\u010deno hi\u0161o, ki tam stoji \u017ee tiso\u010d in eno leto (Sl. 5).<\/p>\n PETI ODLOMEK: Shushan pi\u0161e: \u201cSoba s starimi sovjetskimi tapetami, star, obupno razgla\u0161en klavir, dve razbiti okni, prastar magnetofon, video dveh \u017eensk, ki v bazenu igrata nogomet z lubenico<\/em> (Sl. 6). Ponekod so tapete ponovno nalepljene s spremenjenimi vzorci, namerno (in neopazno) spremenjenimi v nepravilne vzorce, gre za nepravilnosti, kakr\u0161ne i\u0161\u010de\u0161, ko si \u0161e otrok in strmi\u0161 v steno, medtem ko posku\u0161a\u0161 zaspati, in sledi\u0161 vzorcem z o\u010dmi in primerja\u0161 \u010drte v simetri\u010dnih oblikah \u2026 le ostro oko lahko zazna nepravilnosti. Najde\u0161 jih lahko samo, \u010de jih prav i\u0161\u010de\u0161, \u010de ve\u0161, da so tam \u2013 subverzivne oblike, prekinjene \u010drte, poti, ki ne vodijo nikamor, vzorci, ki niso simetri\u010dni. Instalacijo lahko imenujemo \u2018soba moje mame\u2019\u201d<\/em>.<\/p>\n Napol poru\u0161ena zgradba iz neke druge dobe, dekadenten spomenik nemo\u017enosti, da bi se spominjali preteklosti take, kot je. To delo Arpi Adamyan in Lusineh Talalyan je antispomenik, ki \u017ealuje, ne da bi se spominjal, ready-made<\/em> okrasek z nejasnim in neopredeljenim ob\u010dutkom izgube ter brez spomina. Delo je asembla\u017e ready-made<\/em> antispomenika in tehnolo\u0161ke intervencije, da bi revitalizirali prostor, da bi obiskovalca povabili, naj vstopi, obenem pa vnaprej izklju\u010dili mo\u017enost vstopa. Preteklost je tako zakrita, da se upira vsakemu poskusu rekonstruiranja. V prostor lahko vstopim skozi napol \u010drviv okenski okvir ali skozi razpadajo\u010da vrata, vendar nikoli ne vstopam povabljena; prenevarno je stopiti v ta prostor \u2013 tako dobesedno kot v prenesenem pomenu. To je prostor brez vsake koristi, vabi nas, a nas ne sprejme, odklanja prepoznavo in identifikacijo; ne gre za zavr\u017een prostor, v katerem lahko na ostalinah in odpadkih dru\u017ebe vznikne potencial za razdiranje dihotomij, ampak za prostor, poln vrzeli in praznine, ki ga ni mogo\u010de (ponovno) uporabiti in v katerem se pomen in smisel sesujeta. Prostor bolj ograjuje samega sebe kot vabi vase \u2013 odklanja vklju\u010diti koordinate realnosti mojega vsakdanjega \u017eivljenja in zaradi tega dejstva je fantazmagori\u010den prostor, ki odklanja simbolizacijo ter s tem subjektivizacijo. Znotraj prostora razstave \u2013 ki ga naseljujejo dela, druga telesa in pomen \u2013 se prazna soba zdi kot votlina, kot rana, kot prepad, ki ne obljublja odre\u0161enja. Gre za prostor popolne dezidentifikacije, ki utele\u0161a samo nemo\u017enost, da bi se povezali z drugim in se identificiral z drugim. To ni prostor dialoga in vzajemnosti, ampak osamitve in samote. Medtem ko s Shushan Avagian ob\u010dinstvu predstavljava na\u0161 kolektiv in razstavo, to delo sproti ovr\u017ee najine besede. V tem, da je prostor disenza, je to estetski prostor par excellence<\/em>, in \u010de to prenesemo, potujen (queer<\/em>) prostor v tem, da destabilizira pogled in ovr\u017ee pomen. A paradoksno, kot pravi Ranci\u00e8re:<\/p>\n \u201cV oblikovanju kraja za samoto se pojavi \u2018estetski\u2019 kraj kot naloga za anga\u017eirano umetnost.\u201d<\/em>[8]<\/a><\/a><\/p>\n Pomlad 2009<\/p>\n P. S. Pribli\u017eno tri leta potem, ko je bil ta \u010dlanek napisan in predstavljen v sklopu programa Svet umetnosti na SCCA\u2212Ljubljana, kolektiv WOW \u0161e vedno deluje na blogu Queering Yerevan. A ker ga je ve\u010dina prvotnih \u010dlanic zapustila zaradi nezadovoljstva s politiko identitete, ki so jo propagirale nekatere od ustanovnih \u010dlanic, skupina ve\u010dinoma le izra\u017ea negativno kritiko dela drugih sodobnih umetnic\/umetnikov s prila\u0161\u010danjem in z dejanji izbrisa in zanikanja. Mo\u017enost subjektivizacije, potencial, da bi WOW ponudil alternativno razumevanje umetni\u0161ke prakse in skupne estetske izku\u0161nje, sta bila izklju\u010dena zavoljo hipertrofi\u010dnega pojma posameznice, ki juna\u0161ko izda prav kontekst, v katerem deluje.<\/p>\n Zima 2012<\/p>\n Prevod iz angle\u0161\u010dine: Tamara Soban<\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Jacques Ranci\u00e8re, “Aesthetic Separation, Aesthetic Community: Scenes from the Aesthetic Regime of Art”, Art and Research<\/em>, let. 2., \u0161t. 1., poletje 2008.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> V slovenskem prevodu se ta del glasi “tako lo\u010dena sva pravzaprav skupaj.” Op. prev.<\/em><\/p>\n <\/a>[3]<\/a> Prav tam.<\/p>\n <\/a>[4]<\/a> Prav tam.<\/p>\n <\/a>[5]<\/a> Prav tam.<\/p>\n <\/a>[6]<\/a> Jane Rendell, “You Tell Me”, Public Spheres After Socialism<\/em> (ur. Angela Harutyunyan, Katherine Horschelmann in Malcolm Mile), Intellect, 2008, str. 71\u221287.<\/p>\n <\/a>[7]<\/a> Prav tam, str. 83.<\/p>\n <\/a>[8]<\/a> Ranci\u00e8re, prav tam.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u201cPoliti\u010dni u\u010dinek estetske izku\u0161nje je v tem, da izguba cilja, ki jo predpostavlja, zmoti na\u010din, kako se telesa prilegajo svojim funkcijam in ciljem. Kar ustvari, ni neko retori\u010dno prepri\u010devanje, kaj bi bilo treba storiti. Prav tako ne gre za izoblikovanje kolektivnega telesa. Gre za mno\u017eenje povezav in razvezav, ki preoblikujejo odnos med telesi, svet, v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10961,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25,10],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4130"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4130"}],"version-history":[{"count":30,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4130\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9316,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4130\/revisions\/9316"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10961"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4130"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4130"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4130"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\n
<\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n
\n