\nCankarjev dom, dvorana M3\/4, Pre\u0161ernova 10, Ljubljana<\/p>\n
\n
Predavanje bo obravnavalo tri sklope vpra\u0161anj:<\/p>\n
1. Kartografija mobilnosti<\/strong> 2. Pozicija umetnika in kustosa kot polimati\u010dnega protagonista <\/strong> 3. Definiranje bodo\u010de fakultete<\/strong> znanja<\/strong> Od leta 1996 koncipira in ureja publikacijo Metronome, <\/em>glasilo umetnikov in pisateljev. Od leta 2003 na Edinburgh College of Art vodi Future Academy<\/em>, ki ima \u010dlane in raziskovalne enote v Senegalu, Indiji, Avstraliji, ZDA in na Japanskem. Je tudi svetovalka Evropske unije, AFAA (zdaj Francecultures), senegalskega ministrstva za kulturo in \u010dlanica Ve\u010d informacij<\/strong> Javno predavanje Clementine Deliss je uvod v delavnico z udele\u017eenci, ki so bili izbrani na podlagi javnega razpisa oz. obiskujejo Seminar sodobnih scenskih umetnosti (Maska) ali Svet umetnosti – \u0160olo za sodobno umetnost (SCCA-Ljubljana).Delavnica bo potekala 7., 9., 10. in 11. februarja 2007, zaklju\u010dila pa se bo z javno<\/strong> predstavitvijo v nedeljo, 11. februarja 2007, ob 18. uri v Cankarjevem domu<\/strong>, dvorana M3\/4.<\/p>\n Vabljeni na javno predavanje in zaklju\u010dno predstavitev delavnice.<\/strong><\/p>\n Predavanje in delavnica sta pripravljena v sodelovanju z Zavodom Maska, Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti, letnik 2006\/07.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Laboratorij kuratorskih praks 2006\/2007 Letnik 10 Torek, 6. 2. 2007, ob 19. uri, Cankarjev dom, dvorana M3\/4, Pre\u0161ernova 10, Ljubljana Predavanje bo obravnavalo tri sklope vpra\u0161anj: 1. Kartografija mobilnosti Kaj je mobilnost v umetni\u0161kem raziskovanju in praksi? Ali gre za klasi\u010dni romanticizem ali neoliberalno politiko vere v mobilno, peripateti\u010dno fakulteto umetnosti? \u010ce ne, kako lahko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5318,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9414,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42\/revisions\/9414"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nKaj je mobilnost v umetni\u0161kem raziskovanju in praksi? Ali gre za klasi\u010dni romanticizem ali neoliberalno politiko vere v mobilno, peripateti\u010dno fakulteto umetnosti? \u010ce ne, kako lahko udejanjimo potujo\u010de akademije? Kaj se lahko nau\u010dimo iz konceptualne in organizacijske strukture novej\u0161ih majhnih zdru\u017eenj in umetni\u0161kih kolektivov? Ali gre za primere pove\u010dane lokalizacije ali mobilnosti? Je mobilna fakulteta za umetnost sploh lahko samozadostna ali moramo vzpostaviti nestalne in neformalne ekonomske parametre kot del produktivnosti nove strukture? Kdo je lahko gostitelj nove mobilne fakultete za umetnost?<\/p>\n
\nKaj je v dana\u0161njem svetu polimati\u010dno? Kako kustosi prena\u0161ajo specifi\u010dno in raznoliko v svoj na\u010din dela z umetniki in ob\u010dinstvom? Kako reflektiramo umetnikovo artikulacijo, ki kombinira aktivnosti, ki vklju\u010dujejo razstave v prodajnih galerijah, vedno ve\u010dje sodelovanje na velikih mednarodnih razstavah in “aktivisti\u010dno” izobra\u017eevanje? Zakaj umetnike zanima izobra\u017eevanje in zakaj je raziskovanje trenutno tako vznemirljivo? Pod kak\u0161nimi pogoji lahko umetni\u0161ke \u0161ole in univerze spodbudijo avtonomno dinamiko prakse in produkcije?<\/p>\n
\nKaj je fakulteta znanja? Je to oseba, ve\u0161\u010dina, ki se je nau\u010dimo, ali disciplina, ki evocira razmerja mo\u010di? Se bojimo imenovati \u010dlane nove kompetentne akademije umetni\u0161ke prakse in umetnostne teorije in raje ostajamo pri nevtraliziranih in polabstraktnih definicijah? Katere formulacije in metodologije produkcije znanja presegajo kulturne in disciplinarne meje? Kdo ali kaj prena\u0161a znanja iz enega mesta\/kraja\/konca na drugega? Katere oblike znanja in umetni\u0161ke prakse ne potujejo in se ne prevajajo in zakaj? Ali obstaja zmeda med privatnim in socialnim, oziroma med prikritim in javnim v na\u0161em konceptu bodo\u010dih fakultet znanja? Kak\u0161no vlogo danes, petnajst let po pojavu “globalne umetnosti”, igrajo kustosi?<\/p>\n
\n![](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/deliss\/clementine-deliss.jpg\")
Cl\u00e9mentine Deliss<\/strong>
\nje svobodna kustosinja, raziskovalka in urednica francosko-avstrijskega porekla, rojena v Londonu. Doktorirala je iz vzhodnih in afri\u0161kih \u0161tudij na univerzi v Londonu.Bila je kustosinja \u0161tevilnih razstav; med zgodnej\u0161imi npr. Lotte or the Transformation of the Object (<\/em>Steirischer Herbst<\/em>, Gradec, Dunaj, 1990);Exotic Europeans<\/em> (National Touring Exhibitions<\/em>, London, 1990); Seven Stories about Modern Art in Africa<\/em> (Whitechapel Gallery, London; Konsthalle Malmo, 1995). Med letoma 1992 in 1995 je bila umetni\u0161ka direktorica africa95<\/em> – festivala afri\u0161ke sodobne umetnosti, ki so ga izpeljali umetniki v sodelovanju z londonsko Royal Academy of Arts in ve\u010d kot \u0161estdesetimi britanskimi organizacijami.<\/p>\n
\nPosami\u010dne \u0161tevilke so iz\u0161le v Dakarju, Berlinu, Baslu, Frankfurtu, Dunaju, Oslu, Kopenhagnu, Stockholmu, Parizu, Londonu in Tokiu. Metronome <\/em>je bil doslej predstavljen v Dakarju, v Kunsthalle Basel, DAAD v Berlinu, Galerie Chantal Crousel v Parizu in v okviru bene\u0161kih bienalov in documente X<\/em>. Metronome<\/em> je vklju\u010den tudi v projekt documenta 12 magazines<\/em>. Leta 2005 je skupaj s francoskim kritikom Thomasom Boutouxjem v Parizu ustanovila zalo\u017ebo Metronome Press<\/em>. Septembra 2006 je imela samostojno razstavo v galeriji Kandada (projektno zdru\u017eenje CommandN, Tokio) s prikazom desetih let Metronoma <\/em>in posebno serijo sandalov, narejenih iz rabljenih knjig. Hkrati je v tokijskem Mori Art Museum kurirala t.i. Metronome Think-Tank<\/em>, ki je potekal v organizacijiArts Initiative Tokyo and Edinburgh College of Art.<\/p>\n
\nznanstvenoraziskovalnega sveta na \u017eenevski School of Art and Design.<\/p>\n
\nwww.metronomepress.com<\/a>
\nwww.futureacademylab.net<\/a><\/p>\n
\n
\n