{"id":45,"date":"2007-01-06T15:22:01","date_gmt":"2007-01-06T13:22:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/45"},"modified":"2018-06-18T22:04:46","modified_gmt":"2018-06-18T20:04:46","slug":"angela-harutyunyan-uvazanje-kustosa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/45","title":{"rendered":"Predavanje: Angela Harutyunyan: Uva\u017eanje &#8220;kustosa&#8221;: Politike reprezentacije in identifikacije v sodobni armenski umetnosti"},"content":{"rendered":"<p>Laboratorij kuratorskih praks<br \/>\n2006\/2007<br \/>\nLetnik 10<\/p>\n<p><strong>Torek, 23. januar 2007, ob 19. uri<\/strong><br \/>\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n<p>Angela Harutyunyan bo prvo  vpeljala termin &#8220;kustos&#8221; &#8211; in skonstruirano armensko ina\u010dico &#8220;hamadrogh&#8221; -, ki ima  skupaj z drugimi uvo\u017eenimi koncepti v kontekstu sodobne armenske umetnosti zmerom  ve\u010dji pomen. Spregovorila bo o izvoru in implikacijah tega termina na primeru  razli\u010dnih umetni\u0161kih in kuratorskih praks v Armeniji. Sledil bo kriti\u010den  pregled kuratorstva od sredine devetdesetih let, zlasti v kontekstu endemi\u010dne politike  reprezentacije in identifikacije. Pri tem se bo navezala na dve prevladujo\u010di  obliki kuratorskih praks: umetnika kot kustosa in kustosa kot umetnika. V  nasprotju s tema dvema prevladujo\u010dima trendoma bo izpostavila tezo, da vloga  kustosa danes ni, da sledi (samo)reprezentaciji, temve\u010d da vzpostavi kritiko tovrstne  pozicije. Meni, da lahko kuratorstvo prevzame vlogo kulturne hermenevtike in  medsebojnega sporazumevanja zunaj (samo)reprezentacije \u0161ele takrat, ko kustos omogo\u010di  dialog med umetniki, med umetnikom in ob\u010dinstvom in uspe tudi sam vzpostaviti dialog  tako z umetnikom kakor z ob\u010dinstvom. Ta pozicija naj bi se namre\u010d upirala  hierarhi\u010dnemu\/nadrejenemu razmerju umetni\u0161ke reprezentacije do kuratorske  refleksije in vloga kustosa s tem postane kompleksnej\u0161a, saj zdru\u017euje posredni\u0161tvo  s funkcijo evalvacije in refleksije.<\/p>\n<p>V drugem delu predavanja bo Angela Harutyunyan spregovorila o &#8220;poletni \u0161oli za kustose&#8221;, ki jo v Erevanu organizirata  skupaj z umetnostnim kritikom in kustosom Nazarethom Karoyanom. V \u017eelji, da bi se v pogovor vklju\u010dilo tudi ob\u010dinstvo, pa  bo izpostavila tudi nekatere metodolo\u0161ke, konceptualne in prakti\u010dne probleme in  te\u017eave, s katerimi se soo\u010dajo pobudniki te iniciative.<\/p>\n<p>Predavanje bo potekalo v angle\u0161kem jeziku.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"100\" height=\"100\" align=\"left\" style=\"margin-right: 10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/harutyunyan\/angela-harutyunyan.jpg\" \/>Angela Harutyunyan<\/strong><br \/>\nDiplomirala je iz umetnostne zgodovine na  dr\u017eavni Univerzi v Erevanu. Je \u010dlanica zdru\u017eenja armenskih umetnostnih kritikov  (<a target=\"_blank\" href=\"http:\/\/www.naac.am\">www.naac.am<\/a> ). Med leti 2002 &#8211; 2004 je delovala kot kustosinja v  armenskem centru za sodobno eksperimentalno umetnost (ACCEA). Bila je tudi  kustosinja mednarodnega festivala &#8220;Public_Media_Space&#8221; v Erevanu. Trenutno pi\u0161e  doktorat iz umetnostone zgodovine in vizualnih \u0161tudij na Univerzi v Manchestru.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Laboratorij kuratorskih praks 2006\/2007 Letnik 10 Torek, 23. januar 2007, ob 19. uri Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana Angela Harutyunyan bo prvo vpeljala termin &#8220;kustos&#8221; &#8211; in skonstruirano armensko ina\u010dico &#8220;hamadrogh&#8221; -, ki ima skupaj z drugimi uvo\u017eenimi koncepti v kontekstu sodobne armenske umetnosti zmerom ve\u010dji pomen. Spregovorila bo o izvoru in implikacijah tega [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13145,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=45"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9418,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45\/revisions\/9418"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13145"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=45"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=45"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=45"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}