Erik Hagoort: Diagonalna recipro\u010dnost. Sre\u010devanje kot umetni\u0161ka praksa<\/strong> V sodelovanju z Dru\u0161tvom Igor Zabel za kulturo in teorijo<\/a> ter s podporo Erste sklada.<\/a><\/p>\n V preteklih dvajsetih letih so se razvile razli\u010dne teorije, ki posku\u0161ajo pojasniti umetni\u0161ke prakse, ki temeljijo na sre\u010devanju. K razmisleku o tem, za kaj pri sre\u010devanju kot umetni\u0161ki praksi pravzaprav gre (sodelovanje, vklju\u010devanje, odnos, dialog, prijateljstvo, skupnost), so z razli\u010dnimi koncepti prispevali tako umetniki kot kustosi in teoretiki.<\/p>\n Vedno pa je bila v ozadju obljuba, da bodo pri tovrstni umetni\u0161ki praksi udele\u017eenci vklju\u010deni v proces vzajemne izmenjave, v katerem bodo njihove pozicije enakovredne in zamenljive. Ali, kot je to obljubo neko\u010d povzel kustos Michael Brenson, “vsi udele\u017eenci bodo obenem darovalci in prejemniki, proizvajalci in porabniki, umetniki in ob\u010dinstvo”. Ne glede na razno razne teorije o sre\u010devanju kot umetni\u0161ki praksi, ta obljuba \u0161e vedno dr\u017ei. To je obljuba recipro\u010dnosti. Kaj je recipro\u010dnost? Predavanje bo v angle\u0161kem jeziku<\/em><\/p>\n Leta 1989 sem diplomiral iz teologije na Univerzi v Amsterdamu, nato pa sem se specializiral za raziskovanje razmerja med sodobno umetnostjo in filozofijo etike. Objavil sem \u0161tevilne kritike in eseje o sodobni umetnosti, na primer v dnevnem \u010dasopisu De Volkskrant (1997-2000), Metropolis M, Fonds BKVB, NAi Publishers, Maier Publishing Moscow.<\/em><\/p>\n Od leta 2009 se v moji doktorski dizertaciji ukvarjam z razmerami, ki omogo\u010dajo razumevanje sre\u010devanja kot umetni\u0161ke prakse. To raziskavo je velikodu\u0161no podprla raziskovalna skupina Akademije za umetnost in oblikovanje St. Joost (AKV\/St. Joost); moja mentorja pa sta prof. dr. Paul van Tongeren, Radboud Univerza v Nijmegnu in dr. Camiel van Winkel, Sint-Lukas, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Bruslju.<\/p>\n
\nTorek, 9. 4. 2013, ob 19. uri<\/strong>
\nGalerija \u0160kuc, Stari trg 21<\/p>\n
\n
\n
\nPri razmi\u0161ljanju o sre\u010devanju kot umetni\u0161ki praksi je recipro\u010dnost pravzaprav postala vodilni koncept. Diskurz recipro\u010dnosti, ki se je vzpostavil, pa predpisuje tudi, na kak\u0161en na\u010din se naj pogovarjamo o sre\u010devanju kot umetni\u0161ki praksi.<\/p>\n
\nAli recipro\u010dnost resni\u010dno vklju\u010duje enakovrednost in zamenljivost pozicij?
\nZakaj je koncept recipro\u010dnosti tako privla\u010den za umetnike, kustose in teoretike?
\nAli recipro\u010dnost dejansko zapopade bistvo sre\u010devanja kot umetni\u0161ke prakse?<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/current\/wp-content\/uploads\/2013\/04\/erik-hagoort.jpg\" "\\"Erik")
Erik Hagoort<\/strong> (1962)
\nSem raziskovalec, kustos, umetnostni kritik, predavatelj in svetovalec, rde\u010da nit mojega delovanja pa je ustvarjanje dialoga med filozofijo etike in sodobno umetnostjo. Pogosto sodelujem z umetniki, kustosi, filozofi in pisatelji. Za mojo prakso je zna\u010dilna interdisciplinarnost, saj se v njej prepleta tako umetnostna kritika s filozofijo etike kot tudi akademsko raziskovanje z umetni\u0161kimi praksami.<\/p>\n