Oliver Marchart, napajajo\u010d se iz teorije Laclaua in Mouffejeve, v besedilu \u201c\u2018There is a crack in everything\u2019 … Public Art als Politische Praxis\u201d[3]<\/a><\/a> \u00a0(\u201c\u2018V vsem je vsaj kak\u0161na razpoka … Javna umetnost kot politi\u010dna praksa\u201d) trdi, da je govoriti o \u201cjavnosti\u201d, ali o \u201cjavnem prostoru\u201d, zavajajo\u010de, kajti javnost ni dana a priori<\/em>, ampak jo je treba sproducirati in jo je treba producirati zmerom znova, in to skozi konfliktne razprave: \u201cKjer je konflikt ali, bolj natan\u010dno, antagonizem,<\/strong><\/em> tam je javnost, in ko antagonizem izgine, izgine javnost z njim. V tem pomenu mediji niso preprosto javne sfere, ampak je bolje re\u010di, da je javna sfera<\/em> sama medij<\/em><\/strong>. Javna sfera bi torej bila \u2018vez lo\u010ditve\u2019, ki povezuje kot konflikt<\/strong><\/em>. Javna sfera nastane \u0161ele v trenutku, ko se poka\u017ee konflikt, ko razli\u010dne pozicije tr\u010dijo in s tem pridejo v stik\u201d.<\/em>[4]<\/a><\/a> o govorimo o umetnosti, je ta lahko javna samo v politi\u010dnem pomenu, ko se postavi na stali\u0161\u010de, torej \u201cko zavzame prostor v javnosti<\/strong>, se pravi, v mediju antagonizma\u201d<\/em>.[5]<\/a><\/a> To se zgodi z \u201czaznamovanjem kontra-pozicije<\/strong> kot komponente v \u0161ir\u0161em poskusu, ustvariti kontra-hegemonijo\u201d<\/em>.[6]<\/a><\/a><\/p>\n V kontekstu teorije hegemonije Laclaua in Mouffejeve ter Marchartovih tolma\u010denj javne umetnosti kot politi\u010dne prakse je smiselno, da dolo\u010danju vrednosti umetnosti, ki zdaj prevladuje in kakr\u0161no si privo\u0161\u010dijo v ve\u010dini financiranja in na velikem delu umetnostnega trga, nasprotujemo z modeli samoorganiziranja, ki omogo\u010dajo druga\u010dno umetni\u0161ko prakso. Te umetni\u0161ke prakse se pogosto posku\u0161ajo vplesti v druga\u010dno obliko produkcije vednosti in publikacij. V veliko primerih so del heterogenih mre\u017e, ki za\u010dasno kombinirajo svoja polifona stali\u0161\u010da, da bi zase sproducirale ve\u010dje pod-javnosti.<\/p>\n Toda te umetni\u0161ke prakse porajajo izzive, ki so zelo druga\u010dni od produciranja umetni\u0161kih del v smislu prodajnega proizvoda, kakr\u0161nega favorizirajo trg in \u0161tevilne institucije financiranja. Trud, ki je potreben za njihovo realizacijo, in ki vklju\u010duje raziskovanje, produkcijo, distribucijo in recepcijo, tako odpira tudi temeljna vpra\u0161anja o mo\u017enostih kuratorske prakse. V nadaljevanju bova osvetlila ta izhodi\u0161\u010da, do katerih sva pri\u0161la z nekaterimi od prijemov, ki sva jih uporabila v seriji najinih kuratorskih projektov Work to do! Self-organisation in Precarious Working Conditions<\/em>[7]<\/a><\/a>, ki so potekali v Shedhalle v Z\u00fcrichu v letih 2007\u22122009. Pri tem bova razmi\u0161ljala tudi o paradoksih situacije v zvezi s financiranjem, ki sva jo \u017ee neko\u010d prej opisala kot \u201cujetost med dvema stoloma\u201d<\/em>.[8]<\/a><\/a><\/p>\n <\/p>\n Zbiranje formatov<\/strong><\/p>\n S serijo projektov Work to do!<\/em> Self-Organisation in Precarious Working Conditions<\/em> smo raziskovali dinamiko, emancipatorna gibanja in potenciale samokreptive mo\u010di, kakor tudi paradokse in probleme konceptov samoorganiziranja v \u010dasu, ko se delovne razmere v na\u0161i dru\u017ebi dramati\u010dno spreminjajo. V tej seriji je komunikacija med konteksti in razli\u010dnimi logikami vednosti postala izziv v smislu, kaj lahko pomeni samoorganizacija onkraj umetnostnega sistema in kaj dejansko pomeni u\u010denje od drugih<\/strong> in samoizobra\u017eevanje<\/strong>. Procesi komunikacije v povezavi s samoorganizacijo so temeljnega pomena tako za notranjo organizacijo med vpletenimi subjekti kakor za njihovo predstavljanje navzven, in tudi za generiranje javnosti in pod-javnosti. Serija projektov Work to do! <\/em>je vzela te razmisleke kot eno svojih izhodi\u0161\u010d, o katerem je razmi\u0161ljala in ga povezala s komunikacijskimi nujnostmi, mo\u017enostmi kolektivne produkcije vednosti, z interaktivno komunikacijo in mediacijo v saoorganiziranih kontekstih.<\/p>\n \u010ce o produkciji vednosti in praksi posredovanja\/komuniciranja ne mislimo kot o dveh kategori\u010dno lo\u010denih zadevah, potem se nam postavi vpra\u0161anje o razmerju med njima \u2013 hkrati z vpra\u0161anji, kako se producira vednost, kdo komunicira s kom in zakaj, in kdo govori za koga. Odkrivali smo, kako bi se ti dve podro\u010dji lahko prekrili in se osredoto\u010dili na to vmesno<\/strong> <\/em>kot na produktivno mo\u017enost. Perspektiva in logika Work to do! <\/em>je bila poskus, spraviti akterje<\/strong> in zainteresirane stranke s posameznih podro\u010dij vednosti v dialog, ki bi znanje strokovnjakov, zainteresiranih laikov in praktikov povezal v kolektivno produkcijo vednosti, ki bi jo bilo mogo\u010de deliti in si jo izmenjevati. Za tri dele projekta smo predlagali tri razli\u010dne formate dialoga<\/strong>: sre\u010danja z za\u010detnimi iniciativami, serijo dialo\u0161kih pogovorov in sestanke po skajpu.<\/p>\n Spomladi 2007 sva imela v Z\u00fcrichu vrsto sre\u010danj s samo-organiziranimi skupinami, da sva se seznanila s tamkaj\u0161njimi iniciativami. Hotela sva spoznati ljudi in prostore za temi iniciativami in izvedeti \u010dim ve\u010d o njihovih motivacijah, delovnih razmerah, strukturni organizaciji, ekonomski bazi in o njihovih vizijah. Spekter je segal od iniciativ, ki \u017ee imajo za sabo dolo\u010deno tradicijo, do takih, ki \u0161ele nastajajo in so v procesu preizku\u0161anja novih oblik organizacije in artikulacije.<\/p>\n Sodelujo\u010de pri projektu in obiskovalce iz Shedhalle sva povabila na \u201csre\u010danja z za\u010detnimi iniciativami\u201d. Te interaktivne obiske smo razumeli kot nekak\u0161no javno raziskavo<\/strong>, z neposredno izmenjavo mnenj in s pogovori; cilj je bil predvsem ugotoviti, kaj so prava vpra\u0161anja, in razpravljati o njih, kar je potem odlo\u010dilno vplivalo na koncept in smer debate vse serije projektov. Te diskusije s protagonisti razli\u010dnih skupin in sodelujo\u010dimi pri projektu sva dokumentirala in vklju\u010dila v razstavo. S tem ko sva pustila za seboj <\/strong>institucijo Shedhalle \u2013 in s tem lastni kontekst \u2013 in \u0161la na lokacije, kjer so delovale iniciative, so vsi sodelujo\u010di dobili prilo\u017enost, da spoznajo te strukture. Za naju je bilo pomembno, da obiskovalci iz Shedhalle niso izklju\u010deni iz raziskave, in sva posku\u0161ala zavestno ustvariti okvir, v katerem bi vpra\u0161anja lahko oblikovali skupaj, enakopravno ali tako, da bi ta izhajala drugo iz drugega. Obenem so predlogi ali kritike iz iniciativ v zvezi s serijo projektov ali konceptov individualnih projektov postali sestavni deli nadaljnjega razvoja.<\/p>\n Razen tega, da smo zbirali formate, se je sedem umetni\u0161kih projektov serije razvijalo v smislu \u201cmentalne vejice namesto pike\u201d.[9]<\/a><\/a> Dva od teh projektov bova bolj podrobno opisala:<\/p>\n <\/p>\n 1.<\/strong><\/p>\n A) Building Material Centre \/ Izgradnja materialnega centra \u2013 <\/em>A compilation of Z\u00fcrich resources, sighted and secured by for a downtown Satellite of the Shedhalle \/ Kompilacija z\u00fcri\u0161kih virov, ki sta jih priskrbela in ohranila Folke Kobberling in Martin Kaltwasse za spodnji Satelit Shedhalleja<\/em>, Shedhalle, pomlad 2007.<\/p>\n B) Werdplatzpalais<\/em>, Werdpaltz\/Z\u00fcrich, jesen\u2212zima 2007.<\/p>\n C) Filiale Micafil<\/em>, Altstetten, od poletja 2008.<\/p>\n Umetnika Folke K\u00f6bberling in Martin Kaltwasser in kustosa smo v Shedhalle zbrali in sortirali odpadne materiale za Building Material Centre<\/em>, ki smo jih potem uporabili za gradnjo satelita v centru Z\u00fcricha. Pri tem je bila bistvena vizualizacija materialov pa tudi zgodb in krajev, povezanih z njimi, kar je omogo\u010dilo pogled v konkretno situacijo v mestu. Zbrane zavr\u017eene in neza\u017eelene materiale z vsega urbanega obmo\u010dja Z\u00fcricha sta umetnika najprej sortirala in zlo\u017eila v skladovnice, potem pa razstavila na osemnajstih policah Building Material Centra<\/em>. Jeseni in pozimi leta 2007 sta iz zbranega materiala na trgu Werdplatz zgradila Werdplatzpalais<\/em> v obliki paviljona (satelita Shedhalle) \u2013 to je bil drugi korak. Oblika in lokacija satelita se je na svojo okolico navezovala s spremljanjem obstoje\u010dih pe\u0161poti in z zagotavljanjem prostorov za sedenje. Satelit, namenjen filmskim projekcijam in pogovorom, je na novo oblikoval trg z vseh strani in s tem postal za\u010dasno sredi\u0161\u010de, odprto vsem \u010dlanom javnosti in samoorganiziranim iniciativam, ki nimajo pisarne ali prostora za sre\u010devanje. Satelit je bil sestavljen iz \u0161tirih modulov polic iz Building Material Centra<\/em>, iz katerih je bil oblikovan sredi\u0161\u010dni notranji prostor. Spomladi in poleti 2008 je material spet, \u017ee tretji\u010d, pri\u0161el v sfero javnega. V skupnostnem centru Loogarten v Altstettnu so prosili umetnika, naj zgradita \u0161e eno hi\u0161o, za otroke in z njimi. Umetnika sta skupaj z otroki in mladino iz centra v stanovanjskem naselju Micafil v z\u00fcri\u0161kem predmestju Altstetten zgradila podru\u017enico Filiale Micafil<\/em>, prostor za dru\u017eenje.<\/p>\n Zbirka materialov za recikla\u017eo pri Building Material Centre<\/em> v Shedhalle \u2013 ki je mesece delovala kot skladi\u0161\u010de, prostor produkcije in razstavi\u0161\u010dni prostor hkrati \u2013 in pozneje kot zgradba v obliki Werdplatzpalais<\/em>, za\u010dasni prostor za sre\u010devanje in diskusije, in potem \u0161e kot Filiale Micafil<\/em> je pokazala, kako materiale, ki so jih me\u0161\u010dani Z\u00fcricha zavrgli in s tem opredelili kot ni\u010dvredne, lahko ponovno uporabimo. Projekt je nagovoril razli\u010dne javnosti in definiral tri prostorske vzorce zbiranja<\/strong>. Prvi korak \u2013 in prakti\u010dno znanje \u2013 je bil potreben za drugega in drugi za tretjega.<\/p>\n Za drugi projekt, ki bi ga rada opisala, je bilo med drugim pomembno tudi to, da samoorganizacije ni ilustriral, ampak je odkrival, kako se samoorganizirati.<\/p>\n <\/p>\n 2.<\/strong><\/p>\n 1 CHF = 1 VOICE<\/em> (1 \u0161vicarski frank = 1 glas) je politi\u010dna umetni\u0161ka intervencija (poletje 2007\u2013poletje 2009), katere pobudnica je bila Andreja Kulun\u010di\u0107. Projekt je mogo\u010de razumeti kot stvari<\/strong> ali trenutek zbiranja<\/strong>, v katerem se sestavine javno pove\u017eejo, se dopolnijo in ponudijo novo podro\u010dje za akcijo. Eno od izhodi\u0161\u010d je bilo, pritegniti pluralnost in polifonijo heterogenih strank, ki si prizadevajo za emancipacijo, antagonizem in samokritiko pri politi\u010dnih dejavnostih migrantov. Na kratko: ideja akcije je bila, dati nevidnim, ljudem brez legalnega statusa, javni glas. Namen akcije je bil, izdelati orodje, dostopno nelegaliziranim osebam (Sans-Papiers) v \u0160vici (aktivisti ocenjujejo, da v \u0160vici v prekarnih razmerah \u017eivi okoli 300.000 priseljencev brez dokumentov \u2013 \u201curadna\u201d \u0161tevilka je 80.000), s katerim lahko postanejo vidni na politi\u010dnem in javnem prizori\u0161\u010du. Koncept, kakor tudi akcija, se je razvijal z<\/strong> <\/em>ljudmi Sans-Papiers in zanje<\/strong>. Ideja kampanje je bila povabilo ljudem Sans-Papiers, naj anonimno donirajo en \u0161vicarski frank na ra\u010dun SPAZ (Center za ljudi brez dokumentov v Z\u00fcrichu) za obnovo \u0161vicarskega parlamenta, ki so ga obnavljali do leta 2009. Parlament na splo\u0161no razumemo kot glas javnosti v dr\u017eavi, in ideja je bila, da ljudje Sans-Papiers s tem naslovijo svoje zahteve na \u0161vicarsko dru\u017ebo. Z dejanjem donacije so poslali sporo\u010dilo, da ho\u010dejo sodelovati pri izpolnjevanju dol\u017enosti, s tem pa biti tudi dele\u017eni pravic v dru\u017ebi, v kateri \u017eivijo in delajo. Izro\u010ditev zbranega denarja v parlamentu, najbolj reprezentativni in najbolj demokrati\u010dni zgradbi<\/strong> v \u0160vici in torej v \u0161vicarski dru\u017ebi, moramo razumeti kot gesto pribli\u017eevanja drugim, kot prizadevanje za stik in za\u010detek dialoga. Finan\u010dna pomo\u010d bi morala zagotoviti trajno simbolno in vidno navzo\u010dnost v\/na zveznem parlamentu in vsak dan znova opozarjati parlamentarce (s plo\u0161\u010do, na kateri pi\u0161e \u201cDonacija ljudi Sans-Papiers za obnovo parlamenta\u201d) na nujnost politi\u010dne akcije in na izziv, naj \u017ee vendar priznajo, da tudi ti ljudje prispevajo za dru\u017ebo. Namen akcije je dati ljudem brez dokumentov glas in narediti nevidno vidno. Od poletja 2007 so razne migrantske iniciative projektno kampanjo prevedle v \u0161tevilne jezike, zaokro\u017eila je v \u0161vicarskem tisku in po z\u00fcri\u0161kem javnem prostoru, na primer z eBoard klipom na glavni \u017eelezni\u0161ki postaji, s spletnim mestom projekta, z obvestili, reklamnimi spoti v kinematografih in s \u010dasopisnimi \u010dlanki. Razen tega so za projekt in o njem naredili video, ki je osvetlil kampanjo z razli\u010dnih perspektiv. Mnenja ljudi Sans-Papiers, politi\u010dnih pobudnikov, politikov, umetnikov in kuratorskega tima o njihovem dojemanju in mo\u017enostih projekta so pri\u0161la do izraza v vrsti intervjujev. Ve\u010d kot leto dni je pisarna Shedhalle delovala kot nekak\u0161en \u0161tab za mre\u017eenje, komuniciranje in distribucijo.<\/p>\n Namen projekta je bil, spodbuditi vse vrste dialogov med razli\u010dnimi stranmi, ki pa niso nujno lo\u010dene: ljudje brez legalnega statusa, umetnostni kontekst, aktivisti in parlamentarci. Izziv je bil v tem, da vsak prestavi svojo pozicijo v dialog.<\/p>\n <\/p>\n Razmi\u0161ljanje o produkcijskih pogojih<\/strong> …<\/p>\n Projekti iz serije Work to do!<\/em> so bili, kar zadeva njihovo vsebino pa tudi izbrane metodologije in izvedbo, eksperimenti iz identificiranja in spodbujanja alternativnih dinamik in ekonomij dru\u017ebene izmenjave. Prizadevali so si za trajnostni vpliv na javne sfere in \u0161e zlasti na njihove deloma neizra\u017eene konfliktne marginalne prostore. Koncept tega, kaj konstituira umetni\u0161ko delo, se je tukaj razvil v pojem prakse, ki vklju\u010duje pred- in postprodukcijo, kakor tudi refleksivna mediacijska orodja in potem \u0161e njihovo arhiviranje in distribucijo.<\/p>\n Situacijo s \u010drpanjem sredstev in produkcijskimi pogoji pri projektih, kakr\u0161na sta bila 1 CHF = 1 VOICE <\/em>ali Building Material Centre<\/em>, sva opisala kot \u201cujetost med dvema stoloma\u201d[10]<\/a><\/a>: medtem kot trg umetnin cveti in nekaj izbranih umetnikov zaradi svojih zvez na trgu vle\u010de velike dobi\u010dke, se zdi, da prakse in institucije, ki si prizadevajo podpreti nekatere druge, ostajajo \u201cujete med dvema stoloma\u201d \u2013 pa \u0161e ta prostor se \u010dedalje bolj o\u017ei. V veliko primerih sva \u201cvmesni prostor\u201d opisovala kot produktiven, in \u0161e zmerom ga razumeva v pomenu ne-uvrstljivega, kot prostora, ki dopu\u0161\u010da nastajanje drugih prostorov za mi\u0161ljenje in akcijo. Vendar pa sva na primeru financiranja takih projektov izkusila, kako je poskus kriti\u010dnega premisleka neoliberalnega izkori\u0161\u010devalskega vsrkanja momentov samoorganiziranja na \u017ealost \u2013 glede na okvirne pogoje Shedhalle \u00ad\u2013 pripeljal tudi do re-produciranja prekarnih delovnih razmer.<\/p>\n \u201cMentalna vejica namesto pike\u201d, moto serije projektov, se je za vse vpletene udejanjil v \u201cWork to do!\u201d. Prepri\u010dana sva, da je nujno, da razmi\u0161ljamo o tem, kako se lotevati takega financiranja kulture, ki ne bi bilo usmerjeno niti v dolo\u010deno delo niti v kategorije, in ki ne bi izklju\u010deval nematerialnih, za\u010dasnih, interventnih projektnih formatov. Ko sva prosila za finan\u010dno podporo za umetni\u0161ke projekte iz serije projektov Work to do!<\/em>, se je kaj kmalu pokazalo, da je veliko fundacij popolnoma nepripravljenih na tako umetni\u0161ko produkcijo ali da bolj malo vedo o tem, kak\u0161ne so potrebe finan\u010dne podpore. Ozke definicije tega, kaj konstituira umetni\u0161ko delo, toge kategorije financiranja in ustaljeni ciklusi, kategori\u010dno dolo\u010deni za umetni\u0161ko produkcijo, dolo\u010dajo in utrjujejo merila izbire za financiranje projektov in s tem posredno tudi mo\u017enost za njihovo realizacijo in vidnost v javnosti.<\/p>\n Ni mogo\u010de razmi\u0161ljati o umetni\u0161kih praksah, ne da bi govorili o njihovih produkcijskih pogojih in o raznih strankah, ki so del tega procesa. Tak fokus zahteva od umetnostnih institucij in od tistih ustanov, ki pripevajo sredstva za umetnost in kulturo, analizo delovnih in produkcijskih pogojev v umetnosti in njihovih metodologij, kakor tudi to, da hkrati samorefleksivno eksperimentirajo s strategijami in orodji, s tem da postavljajo produktivna vpra\u0161anja in odkrivajo mo\u017enosti za nastajanje in financiranje takih praks. Prej omenjeni projekti so dobili od Shedhalle in drugih fundacij finan\u010dno podporo v vi\u0161ini pribli\u017eno 10 odstotkov dejanskih stro\u0161kov; 90 odstotkov se je pokrilo s prostovoljnim delom in iz razno raznih prispevkov posameznikov in skupin, ki imajo sami iste probleme in so hoteli izraziti svojo solidarnost. Tega zneska v projektnih prora\u010dunih ni. \u201cVe\u010d\u201d dela, ki sva ga omenila, je navsezadnje tudi povezanega s financiranjem in predanostjo, to pa je zelo te\u017eko ustrezno ovrednotiti.<\/p>\n Domnevava, da si je veliko projektnih pobud in institucij nabralo lastne izku\u0161nje o teh problemih, ki so lahko podobni najinim ali pa druga\u010dni od njih, in misliva, da je nujno, da na novo odpreva tele probleme v zvezi s merili za financiranje:<\/p>\n <\/p>\n Prevod: A\u017d<\/p>\n Videoposnetek predavanja (Videolectures.net)<\/a><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Ernesto Laclau\/Chantal Mouffe, Hegemony and Socialist Strategy. Towards Radical Democratic Politics<\/em>, New York, 1985.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> Chantal Mouffe, On the Political<\/em>, New York, 2005.<\/p>\n <\/a>[3]<\/a> Oliver Marchart, \u00bb’There is a crack in everything’ … Public Art als Politische Praxis\u00ab, v: Kunst und \u00d6ffentlichkeit. Kritische Praxis der Kunst im Stadtraum Z\u00fcrich<\/em> (ur. Christoph Schenker, Michael Hiltbrunner), Z\u00fcrich, 2007, str. 236\u2212244. Gl. \u0161e bolj natan\u010dne tekst Oliverja Marcharta: ”Art, Space and the Public Sphere(s). Some basic observations on the difficult relations of public art, urbanism and political theory” na http:\/\/www.eipcp.net\/transversal\/0102\/marchart\/de.<\/p>\n <\/a>[4]<\/a> Prav tam, str. 239\u2212240.<\/p>\n <\/a>[5]<\/a> Prav tam, str. 241.<\/p>\n <\/a>[6]<\/a> Prav tam, str. 243.<\/p>\n <\/a>[7]<\/a> Gau\/Schlieben, Work to do! Self-Organization in Precarious Working Conditions<\/em>, N\u00fcremberg, 2009.<\/p>\n <\/a>[8]<\/a> Gau\/Schlieben: ”Caught Between Two Stools \u2013 or on the necessity of considering new approaches to funding culture”, v: prav tam.<\/p>\n <\/a>[9]<\/a> Kuratorska metafora Johanne Lassenius in tudi naslov uvodnika v: Newspaper Shedhalle<\/em>, \u0161t. 1, 2004.<\/p>\n <\/a>[10]<\/a> Gau\/Schlieben, ”Caught Between Two Stools”, navedeno delo, str. 218\u2212236.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Katharina Schlieben in S\u00f8nke Gau: Marginalizirane umetni\u0161ke prakse in samoorganizacija: “Zavihajmo rokave! Samoorganizacija v negotovih delovnih razmerah” Klju\u010dno vpra\u0161anje je, kako spraviti na dan in postaviti na prizori\u0161\u010de kuratorstva nevidno, marginalizirano, nematerialno ali efemerno. To vpra\u0161anje je verjetno povezano s problemom reprezentacije: Kdo in kaj se reprezentira v javnih sferah in kako pride nekaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10927,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,10,34],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4543"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4543"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4543\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6523,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4543\/revisions\/6523"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10927"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4543"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4543"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4543"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/fig_1.jpg\" "\\"Sestanki")
<\/a> ![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/fig_1a.jpg\" "\\"Predvajanje")
<\/a><\/p>\n<\/a>\u00a0<\/a>\u00a0<\/a>\u00a0<\/a><\/p>\n<\/a>\u00a0 <\/a> <\/a><\/p>\n\n
\n