SVET UMETNOSTI
\n\u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\nLeto 14
\n2. letnik<\/p>\n
Udele\u017eenci \u0161ole Svet umetnosti <\/em>smo decembra 2012, ravno v fazi intenzivnega snovanja kon\u010dne razstave 4.4.<\/em><\/a>, izvedeli, da se pripravlja izmenjava oziroma bolje re\u010deno projektno sodelovanje<\/a>, ki ga organizirata zavod SCCA<\/em> in Akademija za umetnost in oblikovanje St. Joost<\/em>, locirana v nizozemskem mestu Breda. Umetniki in \u0161tudentje podiplomskega \u0161tudija so nas obiskali skupaj z dvema mentorjema \u2013 in to ne v katerem koli \u010dasu, saj je bil prihod na\u010drtovan ravno na dan odprtja na\u0161e razstave. Namen je bil, da jo kot zunanji gledalci ovrednotijo in komentirajo ter da se med seboj spoznamo in sodelujemo. Ni\u010d nenavadnega ne bi bilo, \u010de med mno\u017eico obiskovalcev, ki nas je po\u010dastila na otvoritvi, ne bi opazili skupine angle\u0161ko govore\u010dih posameznikov. Vodja \u0161ole mi je nato predstavila enega od nizozemskih mentorjev, ki je pri\u0161el v Slovenijo z avtom in obrazlo\u017eil, da so imeli \u0161tudenti skupaj z drugim mentorjem te\u017eave pri letu in so zamujali. Odprtja tako niso videli, uspeli pa smo se sre\u010dati in jih odpeljati s seboj na Metelkovo, kamor smo \u0161li praznovat. Mislim, da imamo na prvi ve\u010der vsi bolj zamegljen spomin, kar bi lahko pripisali razli\u010dnim dejavnikom. Naslednje tri dni so skupino iz St. Joosta po Ljubljani in ljubljanskih galerijah vodili \u0161tudenti oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti, mi pa smo dru\u017eenje nenamerno bojkotirali. Tudi telefoni niso opravili svoje naloge, saj so nas ve\u010dkrat klicali za ve\u010derna dru\u017eenja, mi pa klicev in sporo\u010dil nismo prejeli. Uradni program se je za\u010del v ponedeljek, ko smo se naposled vsi zares videli in spoznali. Dogovorjeni smo bili v Galeriji \u0160kuc, kjer smo na\u0161e goste naprej peljali \u010dez razstavo in naredili kraj\u0161e vodstvo, nato pa so oni pripravili \u201cfeedback session\u201d, kjer so nam predstavili svoja mnenja, kritike in vpra\u0161anja v zvezi z razstavo. V nedeljo so si namre\u010d zelo natan\u010dno ogledali 4.4.<\/em> in pripravili komentarje in vpra\u0161anja, ki so bila za nas dragocena, saj so nas s tem opozorili na dolo\u010dene vidike, pomanjkljivosti in pozitivne strani razstave. Nekatere komentarje smo pri\u010dakovali, precej pa je bilo nepri\u010dakovanega oziroma nujnega za nadaljnjo obrazlo\u017eitev in debato. Temu je bila spontano namenjena slede\u010da in odlo\u010dilna kava, ki se je za\u010dela okoli \u0161tirih popoldne ter kon\u010dala z zadnjim pivom okoli polno\u010di. Lahko re\u010dem, da je bilo navdu\u0161enje takoj\u0161nje.<\/p>\n Dinami\u010dna, zanimiva in zabavna skupina na obisku je bila v resnici popolnoma mednarodna. Poleg enega in edinega \u0161tudenta v letniku, ki dejansko je Nizozemec, sta bila v skupini dva Grka, dva Ameri\u010dana, Korejka in Islandka, na \u010delu z mentorjem, ki je po energiji in duhu popolnoma sodil v na\u0161o skupino. Ker je bila struktura projekta zasnovana kot eksperimentalna delavnica, smo se dobivali v Projektni sobi SCCA, kjer smo podajali predloge in \u017eelje, nato pa jih skupaj ali v manj\u0161ih skupinah realizirali. To je bil velik plus odprtega tipa delavnice, saj je vsak imel mo\u017enost izbire in je na ta na\u010din prisostvoval dejavnostim, ki so ga osebno najbolj zanimale. Med aktivnosti tako lahko na\u0161tejem obisk koncerta Lito\u0161t in Soft Moon v Menzi pri koritu, obisk umetnika Andreja Brumna \u010copa, dru\u017eenje z umetniki, sodelujo\u010dimi na razstavi 4. 4.<\/em>, ogled ateljejev v Rogu, ateljeja Lenke \u0110orojevi\u0107 in Mateja Stupice, predavanje (mentorja) Erika Hagoorta v \u0160kucu \u2026 Preko spoznavanja \u201cna\u0161ih\u201d umetnikov in umetnikov na obisku (ter z na\u0161im sodelovanjem) je pri\u0161lo tudi do bolj umetni\u0161kih sodelovanj \u2014 akcije lepljenja velikoformatnega plakata na javnem mestu islandske umetnice, ki je potekala kar sredi belega dneva, \u201cjam session-a\u201d kalifornijskega umetnika in Mateja Stupice, iskanja materiala za “abstraktno sliko v prostoru”, ki jo je \u017eelel narediti gr\u0161ki umetnik. Dnevi so bili skratka polni in \u010deprav ni na oko vidnih rezultatov, mislim, da so ostali vtisi, ki zame pomenijo pravo inspiracijo in vzbujajo \u017eeljo po kreativnosti. Organizirali smo tudi izlet v Piran, s postankom v Hrastovljah, na edini zares son\u010den dan na\u0161ega skupnega tedna. V petek, 12. aprila, dan pred odhodom, smo imeli predstavitve vtisov in nastalih del, (mentor) George Korsmit je govoril o svojem projektu Rainbow Soulclub<\/em>, vse skupaj pa smo seveda kon\u010dali z \u017eurom.<\/p>\n Morda se zdi, da je bil to teden zabave, kar sicer povsem dr\u017ei, vendar je bil hkrati mnogo ve\u010d. Imeli smo prilo\u017enost spoznati zares enkratne posameznike, katerih zgodbe, razmi\u0161ljanja in umetni\u0161ka praksa so na meni pustila mo\u010dan vtis. Kljub temu, da smo vsi izhajali s podro\u010dja vizualnih umetnosti, so na\u0161i pogovori, katere je omogo\u010dala spro\u0161\u010dena in svobodna naravnanost projekta, vsebovali tudi popolnoma \u017eivljenjsko problematiko. Njihova mednarodnost je omogo\u010dala, da so govorili o vtisih Nizozemske, o tem, kako je v mati\u010dni dr\u017eavi, kako v Sloveniji. Nismo se \u017eeleli preve\u010d poslavljati, saj smo jih povabili, naj se vrnejo, mi pa si \u017eelimo, da bi jim obisk lahko vrnili. Prepri\u010dana sem, da bo vsaj nekaterim to uspelo, \u010de pa najdemo na\u010din (organiziramo projekt), da jih tudi mi obi\u0161\u010demo kot skupina in nadaljujemo prekratek teden, ki smo ga imeli, bo uspeh popoln. SVET UMETNOSTI \u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti Leto 14 2. letnik Udele\u017eenci \u0161ole Svet umetnosti smo decembra 2012, ravno v fazi intenzivnega snovanja kon\u010dne razstave 4.4., izvedeli, da se pripravlja izmenjava oziroma bolje re\u010deno projektno sodelovanje, ki ga organizirata zavod SCCA in Akademija za umetnost in oblikovanje St. Joost, locirana v nizozemskem mestu […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5012,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23,18],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4758"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4758"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4758\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9247,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4758\/revisions\/9247"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5012"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4758"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4758"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4758"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\nPrvi korak je bila izmenjava \u017eivljenjepisov in z njihove strani tudi portfolijev ter navodilo, naj si vsak izbere posameznika, s katerim bo vzpostavil komunikacijo preko spleta. Iz tega ni bilo ni\u010d. Popoln molk z obeh strani, ki ga lahko vsaj z na\u0161e strani pripi\u0161emo popolni zatopljenosti v razstavo in delno mogo\u010de tudi zadr\u017eanosti pred neznanim. Mentorji so kasneje rekli, da je bilo to sicer pri\u010dakovano, zato so dva meseca pred prihodom skupine z Nizozemske spodbudili pisanje tedenskih poro\u010dil. Tako se je za\u010delo na\u0161e dopisovanje, ki je temeljilo na poro\u010danju, s \u010dim se kdo ukvarja, s kak\u0161nimi problemi, vpra\u0161anji se sre\u010duje in podobno. \u0160tudenti iz St. Joosta so si nalogo razdelili in tako smo vsak teden dobili poro\u010dilo s kvalitetnimi fotografijami, oblikovano v PDF formatu, posneli so celo film in zapisali dele pogovorov. Mi smo morda napravili rahlo \u201cbalkanski\u201d prvi vtis, saj sem zaradi obremenjenosti ostalih prevzela pisanje poro\u010dil jaz, z lekturo angle\u0161ko bolj podkovane Maje Alibegovi\u0107. Format Word in fotografije, pripete v priponkah, posnete z mobilnimi telefoni, so bile najverjetneje videti iskreno, a precej manj profesionalno kot njihov del. Pa vendar! Iz tedna v teden je bilo pisanje bolj spro\u0161\u010deno, kljub temu, \u010de sem iskrena, se obiska nismo pretirano veselili. To je bila posledica stresa med postavljanjem razstave in slabe izku\u0161nje z nezainteresiranimi in arogantnimi \u0161tudenti (sicer kuriranja, kar mogo\u010de ni spregledljiv podatek) iz Z\u00fcricha v prvem letniku \u0161olanja. Na\u0161a napetost je bila na vrhuncu \u010detrtega aprila, ko smo do zadnjih trenutkov popravljali detajle na razstavi, ob osmih zve\u010der, z odprtjem, je adrenalin popustil. Zamenjala ga je rahla evfori\u010dnost in po\u010dasi se je za\u010delo prebujati zanimanje \u2013 kje so Nizozemci?<\/p>\n
\n
\nNina Skumavc<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"