{"id":5259,"date":"2011-02-15T13:34:42","date_gmt":"2011-02-15T11:34:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=5259"},"modified":"2017-02-07T20:20:26","modified_gmt":"2017-02-07T18:20:26","slug":"pau-cata-teorija-kot-praksa-kreativna-raziskava-lokalnega-konteksta-cercca-ja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/5259","title":{"rendered":"Pau Cata: Teorija kot praksa: kreativna raziskava lokalnega konteksta CeRCCa-ja"},"content":{"rendered":"

Besedilo je prirejeno po dalj\u0161i raziskovalni nalogi, ki je bila teoretski okvir moje disertacije pri magisteriju iz kreativne medijske umetnosti, ki sem ga opravljal na London South Bank University (LSBU) med letoma 2008 in 2010. Naloga je bila ogrodje, na katerem je slonel glavni del moje raziskave za disertacijo, in sicer dokumentarni film A Winter Ritual <\/em>(Zimski obred<\/em>). A Winter Ritual<\/em> je v praksi zasnovana kreativna vaja, ki dokumentira vsakdanje procese pri gradnji prostora in ustvarjanju kraja v odnosu do do\u017eivetih lokalnih interakcij in nau\u010denih teoretskih pristopov. A Winter Ritual<\/em> uporablja alternativno vizualno antropologijo in deluje kot eksperimentalna avtoetnografska in mikrosociolo\u0161ka dokumentacija lokalnega konteksta CeRCCa-ja (Center za raziskovanje in ustvarjalnost Casamarles), reziden\u010dnega programa, ki sem ga razvil v svoji rodni vasi Lloren\u00e7 del Penedes blizu Barcelone.<\/p>\n

Winter Ritual<\/em> je dokumentarni film, ki utele\u0161a dvojnost med tem, kar razumemo kot \u201cteorijo\u201d, in tem, kar do\u017eivljamo kot \u201cpraksa\u201d, in predstavlja kritiko te dvojnosti. To kritiko podrobneje razvijam v besedilu, ki sledi.<\/p>\n

Ker ena stvar brez druge ni smiselna, vas vabim, da si najprej ogledate A Winter Ritual<\/em>, preden nadaljujete z branjem. Do njega lahko pridete na spodnji povezavi: http:\/\/vimeo.com\/album\/1493063<\/a>.<\/p>\n

 <\/p>\n

”Vsakdanjost” v teoriji<\/strong><\/p>\n

Osrednje akademsko raziskovanje na podro\u010dju dru\u017eboslovnih ved in kuratorskih \u0161tudij se \u017ee od konca sedemdesetih let 20. stoletja sre\u010duje z rasto\u010dim zanimanjem za reinterpretacijo teorij o \u201cpraksah vsakdanjega \u017eivljenja\u201d kot odgovor na izzive, izhajajo\u010de iz tega, \u010demur nekateri re\u010dejo procesi globalizacije. Ponatise del avtorjev, kot so Michael de Certeau (1988), Gaston Bachelard (1994), Henri Lefebvre (2005) ali Yi-Fu Tuan (2008), spremlja preobilje \u0161tudij in estetskih reprezentacij teorije in prakse tega, kako \u201cnavadni\u201d ljudje uporabljajo prostor in kraj. V tej \u201cuporabi\u201d nekateri vidijo platformo, na kateri se predhodno neopa\u017eena socialna ved\u00e9nja in kulturne reprezentacije ponavljajo, razvijajo ali izpodbijajo.<\/p>\n

Ve\u010dina tovrstnih \u0161tudij sku\u0161a interpretirati strategije, ki jih uporabljajo posamezniki in kolektivi, s postavko, da \u201cv spremenljivi socialni mre\u017ei \u2018\u0161ibki\u2019 izrabljajo \u2018mo\u010dne\u2019, da si ustvarijo sfero avtonomne dejavnosti in samoodlo\u010danja\u201d<\/em> (de Certeau 1988). Te prepletene, labirintske in relacijske pokrajine postanejo prav v vsakdanjosti popolni okvir, v katerem lahko v teh strategijah in uporabnostih u\u017eivamo, jih opisujemo in o njih teoretiziramo. In po teh pokrajinah se brezciljno potepajo novi cunjar<\/strong>, povsod prisotni pohajkovalec<\/strong>, dru\u017eboslovec in novi kustos na svoji poti skozi mesto, ko i\u0161\u010dejo nova obi\u010dajna dejanja, da bi jih dekonstruirali ali prekomerno analizirali.<\/p>\n

Namen tega \u010dlanka ni poiskati vzroke za dejansko krizo reprezentacije v dru\u017eboslovju ali posledice mo\u017ene akademske komodifikacije teorij \u201cvsakdanjega \u017eivljenja\u201d. Prav tako \u0161tudija ne sku\u0161a izpostaviti v\u010dasih arogantne, a kljub temu modre \u201cnepristranskosti\u201d predmeta raziskav dru\u017eboslovnih znanstvenikov (tj. dru\u017ebene sfere) niti grajati spregledane nevarnosti kompulzivnega iskanja in proizvajanja teoretskih vsebin. Cilj naloge \u2013 ki bi jih bolj ustrezal opis eksperiment \u2013 je izpeljati iz raziskave izhajajo\u010do vajo z uporabo metodologije samoanalize za prou\u010devanje moje lastne izku\u0161nje kraja in prostora. Pri tem \u017eelim raz\u010dleniti pridobljeno teoretsko znanje in preveriti njegovo uporabnost. Samoanalizo sem dosegel tako, da sem ustvarjalno dokumentiral in kriti\u010dno komentiral vrsto obi\u010dajnih dejavnosti in krajevnih ritualov v kontekstu vasi Llorenc de Penedes, v kateri sem odrasel. Te dejavnosti in rituali so zaznamovali moj \u201cvsakdan\u201d, ko sem \u017eivel v CeRCCa-ju, interdisciplinarnem bivalnem in delovnem prostoru za ustvarjalnost in kulturne raziskave, ki se razvija od januarja 2008 kot del mojega magisterija iz kreativnih medijskih umetnosti na LSBU-ju.<\/p>\n

Izhajajo\u010d iz Latourjeve dekonstrukcije dru\u017eboslovnih doktrin (Latour 2005), bi si drznil re\u010di, da je ta raziskava kot znak, kot majhna pika na vijugasti \u010drti, ki izrisuje meje novega razumevanja dru\u017eboslovja, pristopa, ki temelji na potencialih intersubjektivnega ustvarjalnega raziskovanja kot na\u010dina, da se odmaknemo od generi\u010dnih pojmovanj in obsedenosti z objektivnimi okviri.<\/p>\n

 <\/p>\n

Akademski krogi kot ”pleme”: nepovezanost z realnostjo<\/strong><\/p>\n

\u201cBil je to \u010das vere in denar je pritekal dare\u017eljivo, da so bili kamni postavljeni na globoke temelje, in ko je zidava rasla, je pritekalo \u0161e ve\u010d denarja iz blagajne kraljev in kraljic in mogo\u010dnih plemi\u010dev, da bi zagotovili na tem kraju petje himen in pou\u010devanje u\u010denjakov. Podeljevali so zemlji\u0161\u010da; pla\u010devali desetino. In ko je minila doba vere in je nastopilo obdobje razuma, sta zlato in srebro \u0161e naprej pritekala; ustanavljali so \u0161tipendije, podeljevali docenture; le da zdaj zlato in srebro nista pritekala iz kraljevske blagajne, temve\u010d iz skrinj trgovcev in manufakturistov, iz mo\u0161enj ljudi, ki so obogateli, recimo, z industrijo in so ji v testamentu vrnili obilen del, da bi dotirali ve\u010d kateder, ve\u010d docentur, ve\u010d \u0161tipendij na univerzi, kjer so se bili nau\u010dili svojega posla.\u201d <\/em>
\nVirginia Woolf, Lastna soba <\/em>(str. 11)<\/p>\n

Ko so Virginio Woolf leta 1928 povabili, naj ima predavanje o \u017eenskah in leposlovju, je napisala dolg esej o tem, da rabi pisateljica ekonomsko svobodo in neodvisnost prostora, da lahko ustvarja. Njena utemeljitev tega sklepa naredi esej za kritiko kulturnega konteksta, v katerem so na pisateljice gledali kot na moralno in intelektualno omejene. V gornjem citatu Woolfova opi\u0161e svojo reinterpretacijo razvoja univerze, ki je okrepil predstavo o \u017eenski omejenosti s tem, da je utrdil patriarhalno naravo institucije. Poleg tega je notranje delovanje univerze utele\u0161alo pokroviteljski duh, v okviru katerega se je oblikoval akademski diskurz.<\/p>\n

V Lastni sobi<\/em> Virginia Woolf svoje podrobno opisane intuicije razvije v razpravo, ki jo povzemajo kritiki univerze kot ekskluzivisti\u010dne in prototipsko mo\u0161kim namenjene institucije. Zagovarja tezo, da je bila ta institucija brez sramu posve\u010dena raz\u0161irjanju zelo prikladnega na\u010dina razumevanja sveta, osnovanega na interesih posameznikov, ki so \u017eeleli upravi\u010diti in raz\u0161iriti svoj razredni status quo<\/em>, institucija za proizvajanje znanja, ki jo je brez te\u017eav izpostavila, ko je zatrdila: \u201cKo sem tako slonela ob zidu, je bila univerza zares videti kot sveti\u0161\u010de, v katerem hranijo redke eksponate, ki bi kmalu izumrli, ko bi bili prepu\u0161\u010deni boju za obstanek na plo\u010dnikih Stranda.\u201d<\/em> (Woolf, str. 10)<\/p>\n

V eseju Woolfova jasno poka\u017ee ob\u010dutek neprizadetosti in esencialne nepriljubljenosti akademskih raziskav. To je bil ob\u010dutek, ki sem ga do\u017eivel tudi sam, ko sem sku\u0161al razlo\u017eiti svoj projekt raznim ljudem, ki so se mi zdeli relevantni zanj. V kontekstu dru\u017eboslovnih raziskav ta antipopularnost ni le preprost odpor do institucionalizacije teorije, ampak reakcija, ki odra\u017ea brezbri\u017enost do teoretiziranja dru\u017ebenega s strani predmeta prou\u010devanja. Hermeti\u010dnost in etimolo\u0161ke konstrukcije te veje pogosteje, kot bi pri\u010dakovali, vzpostavijo neke skrivnostne meje, ki ustvarijo kozmologijo, ki zanima le njene avtorje.<\/p>\n

Dru\u017eboslovje si je s tem, da je prevzelo metode naravoslovja, \u017ee v izhodi\u0161\u010du ustvarilo vzvi\u0161eno platformo, s katere je bilo mogo\u010de opazovati in prou\u010devati dru\u017ebeno tako, da je med akademiskimi znanstvenikin njihovim predmetom prou\u010devanja nastala udobna razdalja. Ta razdalja je veljala za conditio sine qua non<\/em>, \u010de naj bo tako ustvarjeno v\u00e9denje priznano in sprejeto. Utvara objektivnosti kot edine poti do priznanega znanstvenega raziskovanja je tako pripeljala do neprizadete lo\u010denosti od realnosti, ki se je nekaterim zdela \u0161e kako potrebna in za\u017eelena. To je bil zametek oddelitve tipa posameznika (intelektualca, belca, zahodnjaka, mo\u0161kega srednjega razreda), ki je pripeljala do izbranega in izbir\u010dnega, samozadovoljnega plemena pomembne\u017eev.<\/p>\n

Pri lo\u010devanju med vsakdanjo izku\u0161njo, ki temelji na neintelektualnih kontekstih, izhajajo\u010dih iz dejanj in prakti\u010dnih interakcij, in ustvarjanjem akademske vednosti, zgrajene na teoretiziranju in shematiziranju akcij in interakcij drugih ljudi, gre v resnici za dva na\u010dina odzivanja na to, kar nas obdaja. V na\u0161em interesu je, poudariti posebnosti akademije kot strukture produkcije vednosti, ki z zapletenim ritualiziranjem praks lahko deluje kot kolonizator, kot neka uravnalna sila, ki ukroti, kar je divjega, neznanega in po\u0161astnega. Izhajajo\u010d iz Foucaultovih teorij v Order of Discourse <\/em>(Red diskurza<\/em>, 1981), John Tomlinson opredeli \u201cpo\u0161astno\u201d kot \u201cna\u010din opisovanja tistega, kar je zunaj na\u0161ih intelektualnih meja, kot so si kartografi v srednjem veku predstavljali, da v de\u017eelah onkraj znanega sveta \u017eivijo po\u0161asti\u201d<\/em> (Tomlinson 2001, str. 210). V na\u0161em primeru bi to po\u0161astno bila te\u017eavna naloga akademske analize vsakdanjih izku\u0161enj lokalnega konteksta CeRCCa-ja.<\/p>\n

V nasprotju s tistim, kar bi lahko imenovali poljudno znanje, akademska vednost \u0161teje (in je \u0161tela) za najbolj izpopolnjeno in znanstveno veljavno. \u0160e ve\u010d, akademska vednost je diskurz, ki je preko pozitivisti\u010dne analize postal paradigmatski za zahodni pristop k produkciji znanja in ki velja za najbolj\u0161i na\u010din za opisovanje in prou\u010devanje \u201cdru\u017ebenega\u201d. Kot pravi Foucault, akademske discipline vsiljujejo nadzor nad diskurzom s tem, da postavljajo lastna pravila o tem, kaj \u0161teje za legitimno znanje znotraj meja posamezne discipline. \u201cDiskurze moramo obravnavati kot nezvezne prakse (\u2026) prav tako lahko izklju\u010dujejo ali se ne zavedajo drug drugega.\u201d<\/em> (Foucault 1981, str. 67) Akademska produkcija znanja deluje kot diskurz, ki naravnost ovira neznanstvene pristope k realnosti, ki \u201crazgla\u0161a dolo\u010dene predmete za tabu, ustvarja zapletene obredne okoli\u0161\u010dine govora in v dolo\u010denih kontekstih pridr\u017euje pravico do govora le usposobljenim.\u201d<\/em> (Tomlinson 2001, str. 209) Gre torej za diskurz z ustaljenimi normami in pravili, za diskurz, katerega poustvarjanje temelji na zahodnih znanstvenih metodologijah in ki deluje, kot bi rekel Foucault, v \u201cpraksah obvladovanja\u201d in \u201cpostopkih red\u010denja\u201d, to pa so koncepti, ki zanimajo akademike.<\/p>\n

Kar tu zanima mene, niso le interakcije in igre mo\u010di med temi razli\u010dnimi na\u010dini materializiranja in interpretiranja izku\u0161nje, ampak tudi njihova predvidena funkcionalnost. Vpra\u0161anje je torej, kako meriti dialo\u0161ki potencial raznih na\u010dinov govorjenja in razmi\u0161ljanja o dru\u017ebenem. Skratka, kako spraviti krog do\u017eivetih izku\u0161enj v kvadrat akademskih besedil in, kar je najpomembneje, nuja, da se to naredi.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kdo govori?<\/strong><\/p>\n

Spet bomo za izhodi\u0161\u010de vzeli razmi\u0161ljanja Virginie Woolf in si pobli\u017eje ogledali probleme legitimiranja akademskih diskurzov. A zakaj njeno razmi\u0161ljanje \u2013 zakaj nismo vzeli kakega citata iz ne\u0161tetih akademskih \u0161tudij o vsakdanu? Odgovor je preprost: v svoji ustvarjalni senzibilnosti se Woolfova nerazlo\u017eljivo dotakne na\u0161ih lastnih do\u017eivetih izku\u0161enj oziroma jih pregnete, zaradi \u010desar se po\u010dutimo udobno in olaj\u0161ano, saj \u010dutimo, da nas nekdo razume:<\/p>\n

\u201cKaj je, na primer, resnica o teh hi\u0161ah, zdaj tako mra\u010dnih in slovesnih z okni, ki se rde\u010dijo v mraku, pa surovih in rde\u010dih in zanemarjenih, s pecivom in vezalkami ob devetih zjutraj? In vrbe, in reka, in vrtovi, ki se spu\u0161\u010dajo do reke, zdaj nejasni v megli, ki se krade \u010deznje, pa zlati in rde\u010di v son\u010davi \u2013 kaj je na njih resnica in kaj iluzija?\u201d <\/em>(Woolf, str. 17)<\/p>\n

Woolfova tako ne sku\u0161a najti kotov v krogih vsakdanjega \u017eivljenja; prav nasprotno se zdi, da sledi potem ustvarjalne organske misli, ki pu\u0161\u010dajo ob strani teoretsko pretencioznost, \u017eive\u010do po sen\u010dnih izmi\u0161ljenih kotih, in se posveti edinstvenosti in fluidnosti podrobnosti. V avtobiografski pripovedi ji je dobrodo\u0161la subjektivna zaznava, ki temelji bolj na intuitivnem kot razumskem razmisleku. O tem pravi, \u201cBolj nagon kot pamet mi je pri\u0161el na pomo\u010d.\u201d<\/em> (str. 8) Z ustvarjalno prozo sinkreti\u010dno pove\u017ee dve zelo razli\u010dno razviti sferi produkcije znanja: akademsko teorijo in vsakdanjo izku\u0161njo.<\/p>\n

Kot Ben Highmore pravilno poudarja: \u201cTeorija je pogosto zgo\u0161\u010dena in te\u017eko razumljiva oblika pisanja, katere namen je pogosto spraviti v krizo splo\u0161no sprejeta prepri\u010danja, po katerih se ljudje ravnajo. (\u2026) Na primer, teoretiki pogosto poveli\u010dujejo vrednote \u2018rigoroznega\u2019 razmi\u0161ljanja, \u2018sistemati\u010dne\u2019 obdelave in \u2018strukturirane\u2019 argumentacije; ampak \u2013 kaj pa, \u010de so rigoroznost, sistem in struktura antiteti\u010dni in ubijajo\u010di za vidike vsakdanjega \u017eivljenja?\u201d<\/em> (Highmore 2002, str. 2). Kot ga opisuje Highmore: \u201cVsakdan je bogato raznolika samosvojost, ki se ne da zreducirati, to neobvladljivo dejanskost pa pre\u010di jezik \u2018stkanih niti\u2019, ki nas \u2018povezujejo med seboj\u2019, ki ka\u017eejo mo\u017enost kartografiranja neke heterogene, diverzificirane in zapletene celote. Vsakdan je sicer res nepredvidljiv in nedolo\u010den, a obenem je v njem mo\u017enost kartiranje<\/em> <\/em>njegove dvoumnosti, ume\u0161\u010danja njegove ambivalentnosti v jedro dru\u017ebenega.\u201d<\/em><\/p>\n

Vpra\u0161anje pa je, kako izrisati tako karto in zakaj.<\/p>\n

 <\/p>\n

Metoda, metodologija in antimetode?<\/strong><\/p>\n

Sledi primer, kako se ne<\/strong> lotiti te\u017eavne naloge iskanja najbolj\u0161e metodologije za izvedbo vizualnega antropolo\u0161kega eksperimenta, ki ima za cilj dokumentiranje lastne vsakdanje izku\u0161nje. Ta metodolo\u0161ki opis ne posku\u0161a razlo\u017eiti reguliranega in veljavnega modela, ampak deluje kot poro\u010dilo o tem, kako sem razvil obliko in vsebino vizualnega projekta A Winter Ritual<\/em>.<\/p>\n

V nasprotju s tistim, kar svetuje ve\u010dina priro\u010dnikov za raziskovanje, nisem pred za\u010detkom tega kreativnega vizualnega eksperimenta najprej (po)iskal najprimernej\u0161e metodologije, s katero bi projekt razvil. Dejansko so stvari tekle v obratnem vrstnem redu. Ve\u010dji vpliv kot informacije, pridobljene s \u201cteoretizacijo\u201c metode, je imela izku\u0161nja prakti\u010dne uporabe nekaterih metod, posebnost pri tem pa je bila, da je idejna zasnova metodologije sledila realizaciji dokumentarnega filma, in ne pri\u0161la na vrsto pred tem. Povedano na kratko, na A Winter Ritual<\/em> so zelo vplivala vizualna dokumentarna dela Maria Garcie Torresa What Doesn\u2019t Kill You Makes You Stronger<\/em> (Kar ne ubija, krepi<\/em>, 2009), Bruna Latourja in Emilie Hermant Paris: Invisible City<\/em> (Pariz: nevidno mesto<\/em>, 2004) in Chronique d\u2019un et\u00e9<\/em> (Kronika nekega poletja<\/em>) Edgarja Morina in Jeana Rousha (1961). Poleg izbire nemetodolo\u0161kega pristopa bi lahko dokumentarni film, ki sem ga predstavil v sklopu serije predavanj Svet umetnosti v organizaciji SCCA\u2212Ljubljana, \u0161teli za tisto, kar zadnje \u010dase pojmujejo kot na umetnosti osnovano avtoetnografijo. Sledi opis te (anti)metodologije in razlaga, kako sem jo povsem nezavedno udejanjil v praksi.<\/p>\n

Avtoetnografija je politi\u010den projekt, ki se je za\u010del pred dvajsetimi leti. Medtem ko je etnografija dru\u017eboslovna metoda raziskovanja, ki na osnovi terenskega dela opisuje pojave v \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi, pa v avtoetnografiji raziskovalec postane glavni udele\u017eenec\/subjekt raziskave v procesu pisanja osebnih zgodb in pripovedi. Avtoetnografija lahko vklju\u010duje neposredno opazovanje vsakdanjega ved\u00e9nja, odkrivanje lokalnih prepri\u010danj, opazovanje in zapisovanje \u017eivljenjske zgodovine in poglobljene intervjuje. Namesto portreta drugega (osebe, skupine, kulture) raziskovalec izdela portret samega sebe.<\/p>\n

Umetni\u0161ka avtoetnografija se izra\u017ea v umetni\u0161ki produkciji in upo\u0161teva mo\u010d umetnosti, da postavi pod vpra\u0161aj, oblikuje in izpodbija bolj tradicionalne sisteme linearnega tekstovnega raziskovanja. Umetni\u0161ki proces je priznan kot legitimna metoda zbiranja podatkov, umetnina, ki iz tega nastane, je raz\u0161irjana kot produkt rigoroznega raziskovanja. Umetni\u0161ko raziskovanje naredi umetnost za osnovo raziskovanja. Vendar pa variacije, ki jih v svojih praksah poudarjajo umetniki\/raziskovalci, spreminjajo podlago sorodnih odnosov z umetnostjo, na primer: umetni\u0161ki vpogled, umetni\u0161ko utele\u0161enje, umetni\u0161ko smiselno \u017eivljenje, umetni\u0161ko izpra\u0161evanje in umetni\u0161ka domi\u0161ljija. Tovrstno raziskovanje pogosto obsega literarno interpretacijo, intervjuje, dnevnike in pesni\u0161ke zapise, znanje, delanje in izdelovanje pa gladko prehajajo drug v drugega. Mnogi znanstveni krogi imajo to metodologijo za kontroverzno in jo kritizirajo zaradi nezanesljivosti in pogosto idiosinkrati\u010dnih in nedore\u010denih postopkov. Avtoetnografi se zavedajo kontroverznosti, obenem pa jih navdu\u0161ujejo izzivi in potencial te metodologije, zato \u0161e naprej razvijajo postopke, ki \u0161irijo tradicionalne raziskovalne paradigme. Umetni\u0161ka avtoetnografija predstavlja izziv teoretskemu in metodolo\u0161kemu raziskovanju, saj v samo jedro raziskav uvaja subjektivnost in s tem odpira vrata \u0161tevilnim reprezentacijam, ki so zasidrane v kreativni dokumentaciji izku\u0161enj v okviru dru\u017ebenega in kulturnega konteksta umetnika\/raziskovalca.<\/p>\n

Zaradi narave moje raziskave se je izkazalo, da bo te\u017eavno teoretsko reinterpretirati to, kar sem delal. Ta razkol sem sku\u0161al izraziti tako, da sem zdru\u017eil pogovorni jezik s citati teoretskih besedil in osebnih razmi\u0161ljanj.<\/p>\n

Za to strategijo sem se odlo\u010dil zato, da bi poudaril ne le neustreznost akademskega jezika za razlaganje \u201cvsakdana\u201c, ampak \u2013 in to je najpomembnej\u0161e \u2013 tudi omejitve tega jezika. Medtem ko morajo biti za nekatere ljudi dogodki teoretsko osmi\u0161ljeni, da bi bili razumljivi, za ve\u010dino ljudi to ni potrebno. Skratka, v nekaterih primerih je teoretizacija vsakdana lahko pou\u010dna, v drugih primerih odve\u010dna in neproduktivna, vedno pa nedialo\u0161ka.<\/p>\n

Ta razkol nas spet postavi pred dilemo o naravi tega, kar opi\u0161emo z besedama \u201a \u201cteorija\u201c in \u201a\u201cpraksa\u201c, ali pred sporno lo\u010devanje med mislijo in dejanjem. Po mojem mnenju je ta dvojnost protistava nuji akademskih diskurzov, da raz\u010dlenijo nerazumljive koncepte za druge udele\u017eence v razpravi, hkrati pa rabijo podporo v prakti\u010dnih dejanjih in samoanalizi. V konkretnem primeru \u017eivljenja v kraju in prostoru CeRCCa-ja sem se najbolj osnovno ukvarjal z vpra\u0161anjem, ki je temeljilo na opisanem razkolu. Prihajal sem iz konteksta, ki usklajuje kriti\u0161ko mi\u0161ljenje s teoretskimi raziskavami (univerza), in se nenadoma zna\u0161el v kontekstu Llorenca del Penedesa in CeRCCa-ja, kjer je veliko nujnih prakti\u010dnih opravkov in kjer je branje akademskih knjig za ve\u010dino ljudi nekoliko elitisti\u010dna dejavnost, ki nima v vsakdanjem \u017eivljenju tako reko\u010d nobenega pomena.<\/p>\n

Uporabljeno metodologijo moramo gledati kot poskus, da bi eksperimentalno razstavili sistemati\u010dne in samoumevne postopke pristopanja k \u00bbdru\u017ebenemu\u00ab z gledi\u0161\u010da ustvarjalnega ljubitelja. Te\u017eil sem k subjektivnemu opisu vsakdanjih, mikroskopskih interakcij. Ta dokumentacija bo nedokon\u010dana, nepredvidljiva in nedolo\u010dena, odgovarjala pa bo be\u017eni in protislovni naravi dru\u017ebenih sre\u010danj in osebnih izku\u0161enj.<\/p>\n

Kot de Certeau navaja iz Vergilove Eneide<\/em>: \u201cBoginjo spozna\u0161 po koraku.\u201c<\/em> (Aeneid<\/em>, I, 405, iz de Certeau 1988, str. 97).<\/p>\n

Upam, da sem v svojih raziskavah sledil njenim korakom.<\/p>\n

 <\/p>\n

Prevod: TS<\/p>\n

Videoposnetek predavanja (Videolectures.net)<\/a><\/p>\n

\"Videolectures\"<\/p>\n

\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a>\u00a0\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

\n

Bibliografija:<\/p>\n