Fragmenti za\/po predavanju \u2026<\/p>\n
Z naslovi se ukvarjam, tik preden delo, in jaz z njim, zanihava proti publiki. Strah pred poeti\u010dnim, strah pred nerazumljivim<\/em> pa sem v sferi\u010dnem zrcalju misli ujela, \u0161e preden sem za SCCA-Ljubljana zasnovala predavanje[1]<\/a><\/a>, katerega variacija je to besedilo. Ta zame neobi\u010dajna, a dolo\u010dujo\u010da, \u010detudi kratka vstopna naslovna refleksija se mi je odrazila kot pomenljiva osvetljevalka soteksta in okoli\u0161\u010din tega, o \u010demer sem v resnici \u017eelela govoriti: o besedi, re\u010di, izrekanju, o poeti\u010dnem, vlogi (spo)razumevanja v umetnosti, razlagi in skr\u010denju (pomenov), o premeni in stasis, venenju in razcvetanju poiesis \u2026 v kompoziciji izre\u010denega in vidnega \u2026 zgostitvah molka, ti\u0161ine in glasu.<\/p>\n In \u2026 naslov Strah pred poeti\u010dnim, strah pred nerazumljivim<\/em> mi je vzniknil izza zaodrja tekstualnega fragmenta, ko so ga o\u010di bliskovito iskale po monitorju s pravkar odprtim povabilom na predavanje. A ga niso na\u0161le tam, kjer so pri\u010dakovale. Fragment sem ustvarila z namero, da ga bodo\u010da publika prebere \u0161e pred predavanjem, takoj, ko uzre vabilo, \u0161e pred vsemi razlagami in umestitvami. Saj, tudi zame je najprej bil fragment, skomponirala sem si ga v navdih in analizo. In tako mi je \u2026 soo\u010denje z \u201cneobjavljenim\u201d izzvalo neza\u010dudeni \u201cspet!\u201d[2]<\/a><\/a>, in naslov. Na predvidenem mestu sestavka pa sem brala le \u0161e: \u201cNa\u0161a mlaj\u0161a kolegica<\/em> […] bo predstavila<\/em> [\u2026]\u201d. Ob \u010dasu za prebiranje tekstualnega fragmenta so organizatorji in promotorji dogodka postavili dolo\u010dujo\u010di \u201co\u201d \u2013 predavanje napovedujo\u010do razlago. In zato \u2026 spet in spet (samo)spra\u0161evanje o \u201dstrahu pred poeti\u010dnim\u201d, \u010de se izrazim blago in metafori\u010dno ter s tem rahlo prikrijem to nujno zlo po razumljivem, urejenem, predvidljivem. Zakaj odrivanje in od kod suverenost za tovrstno po\u010detje, ki zlahka zaobide avtorico?<\/p>\n In tako je \u2026 namesto uverture, s katero bi fragment imel mo\u017enost zvenenja, prilo\u017enost dobil preludij, ampak \u0161ele ob \u010dasu v \u017eivo zbrane publike, za\u010den\u0161i s pro\u0161njo, da nekdo izmed prisotnih na glas prebere besede z odrezka papirja. Kon\u010dno so se natipkane besede skoz usta osvobodile vezi \u010drnilnih besov in zaplule proti sidri\u0161\u010dem v u\u0161esa publike, kolikor niso, odvezane, izzvenele po poti hipnosti glasu.<\/p>\n In zdaj spet \u2026 piska prosim, da nekdo izre\u010de slede\u010de:<\/p>\n Korenine OR je mo\u010d loviti v besedah, ki v svojem jedru nosijo sledi govora; izplen nas soo\u010di z dolgotrajno premo\u010djo okostenelega nad usti. OR (iz)sledimo v nukleus reda, sumimo v korespondenci s formo, jedru organuma. OR kot os diskurzivne civilizacije. OR skoz mrmrajo\u010di glas brbljanja, vzpenjajo\u010d se iz in potapljajo\u010d se v globinah ust. OR kot ozna\u010devalec, poeti\u010dni modulator, sila navdiha, zrcaljajo\u010da ostanke prihodnosti. OR kot simptom, medtem ko naj na\u0161a civilizacija pomena in (ne)(spo)razumevanja pije iz izvira Mnemozine, da se osve\u017ei s celovitim prizadevanjem poeti\u010dnega.<\/p>\n Poreklo razumevalne nuje, feti\u0161 razlagalne ve\u0161\u010dine, \u0161e preden kar koli je, kar bi bilo smiselno razlo\u017eiti, se s svojo vseprisotnostjo vsiljuje kot bistveno umetnosti. Razumeti umetnost. Poiesis in Razum. Re\u010d in stvar. \u010ciniti in \u0161teti. Drug ob drugega trkata \u201c\u010diniteljski\u201d akt s fluidnostjo, gibanjem, spreminjanjem, u\u010dinkovanjem in premeno kot smislom, ter \u201custvarjalni\u201d akt s stvarjo kot kon\u010dnim ciljem, ki se zlahka prili\u010di koncepciji razuma. Ratio<\/em> korenini v \u0161tetju in izra\u010dunavanju; je \u0161tevilo kot primerjava med stvarema. Pomen potuje preko gr\u0161ke besede logos<\/em>, ki pa je na tej poti \u017ee odcepljen od porekla v \u201cizre\u010denem\u201d. Starogr\u0161ka beseda poiesis<\/em>, izhajajo\u010da iz govorjene poieo<\/em> v pomenu \u201cnaredim, ustvarim, povzro\u010dim, naredim za svoje\u201d, je v slovanskih jezikih blizu besedi \u010din<\/em> (\u010diniti<\/em>) in pomeni dejanje. \u010ciniti se izmika ukle\u0161\u010denosti v red, prav, v stvar. Koren besede ohranja razmerje med usti in kostmi, tudi skoz nasprotje, iz katerega vznika osrednje gibalo mojih raziskav.<\/p>\n In to \u2026 razbohoteno ro\u017eo Razlaga, poznano po zajedalskih, \u010de ne parazitskih namerah, je treba zamejiti! Njena prera\u010dunljiva semena se z lahkoto zapi\u010dijo v \u0161e najmanj\u0161o razpoko in du\u0161ijo v vse smeri.<\/p>\n Invencija estetske forme je v sorazmerju (s)\/z (spo)razumevanjem. Njeno odkritje v smislu ozavestitve in rabe je tesno povezano z izoblikovanjem predstave o mediji[3]<\/a><\/a>. Medija posreduje in s posredovanjem u\u010dinkuje.<\/p>\n Forma, estetska forma, estetika forme je v tem pogledu sodolo\u010dujo\u010da in sodelujo\u010da. Je klju\u010dni element posredovanja, dejavnik v strukturaciji tega, kar nekdo posreduje in kar naj nekdo zazna, izkusi, razume, zadnje skoz perspektivo Starih Grkov, ki preseva tukaj in zdaj. Prisotni \u2013 \u010dute\u010de zaznavajo\u010di \u2013 do\u017eivlja\/izku\u0161a skoz soo\u010danje z estetskostjo forme. Preko zaznavanja in ozavestitve formalne strukture ne\u010desa\/nekoga si pridobi svojstveno izku\u0161njo. Isto\u010dasno pa (spo)razumeva posredovano skoz matrico kulture \u0161ifre.[4]<\/a><\/a> Sledi razkosavanje in ideja osnovnih elementov ter (vnovi\u010dno) ustvarjanje reda. Koncept 1=1, omejeno \u0161tevilo znakov kot natan\u010dno vzajemno ustrezajo\u010dih si, je v tesni korelaciji z utrjevanjem organizacijskega principa, na kontroli zasnovanega \u201clastni\u0161tva\u201d sveta. Poreklu pisave, ki je ena izmed najstarej\u0161ih danes poznanih medij, sledimo prav v omenjenih smereh. S propagando redukcije prispemo do tehni\u010dnega jezika, kibernetike, digitalnega … In prav digitalno kot \u0161tetje in ra\u010dunanje s prsti ka\u017ee pot algoritmu, programiranju, sedaj ne ve\u010d s prsti (pa vendar tudi z njimi, ki pa ne \u0161tejejo, ampak pritiskajo na tipke), a \u0161e vedno z 1=1, ko je edina informacija to\u010dno in natan\u010dno tista, ki zagotavlja maksimalen nadzor, kontrolo, red.<\/p>\n Dinamika med skr\u010denjem, kle\u0161\u010denjem pomenov in stabilizacijo forme ter dvoumnostjo, uganko, enigmati\u010dnostjo, ve\u010dpomenskostjo se danes nagiba k slavljenju univokacije, dojete kot prakti\u010dne, pragmati\u010dne in hipoma prepoznavne, lahko berljive.<\/p>\n Do\u017eivetje zahteva \u017eivo prisotnost. Neposredni vtisi so v resnici tisti, ki so trajno odtisnjeni v pe\u0161\u010deni prod vsakogar\u0161nje reke Mnemozine, z vodo, ki v lastni fluidni snovi ustvari prefinjene privide in vizije. Minljivost zahteva izostreno zavestno prisotnost, ki \u0161ele omogo\u010da premikanje po \u010dasovni premici in dovoli izzvenevanje, venenje, pozabo z Lete.<\/p>\n Kolikor zmorem dospeti do posameznih izkustvenih zgostitev, tudi s spominom lebde\u010dih miselnih razse\u017enosti, me beseda<\/em> zanima od mojega nekdaj. Besede \u2212 samosvoja bitja s fascinantno zmo\u017enostjo premen in manifestacij. Zapisane, izre\u010dene, neizre\u010dene, razkrite in skrite \u2026 Re\u010d in bes. Privla\u010dijo me preseganja lastne govorice, vstopanja v nelagodja in napetosti, po\u010divanja v njenih lahkotnih doma\u010dnostih.<\/p>\n Prislu\u0161kujem jim, sledim njihovim spletenim koreninam … izku\u0161am jih v njihovem trepetanju \u2026 svojem trepetu.<\/p>\n S poeti\u010dno-asociativnimi raziskovanji in premi\u0161ljevanji odkrivam morfeme, ki izrisujejo topografijo podzemlja, gosto prepletenega v objem zemlje, ki izra\u0161\u010da nazaj v prisotnost. Skoz staro v jezikih, v besedah, slutim sorodnosti, resni\u010dne zapredenosti ne\u010desa, kar se le zdi razlo\u010deno. Specializirano? Vedno znova novo(st) \u2026 Poeti\u010dna arheologija besed? Poiesis? Samoporajajo\u010de? Mogo\u010de \u2026 zagotovo pa v tesni korespondenci s fenomenom in konceptom medije.<\/p>\n V korenu starogr\u0161ke logos je ero<\/em>, \u201cgovorim, izrekam\u201d. Hebrejski termin davar<\/em> v izvoru nosi \u201dbesedo\u201d in \u201dstvar\u201d; je aktivni princip, zavezan izrekanju. Davar je sestra logos v izre\u010denem. V njiju ne gre prezreti antagonisti\u010dnega razmerja s skupno osjo prav v besedi: davar je nosilka religije besede, logos je nosilec razuma in znanosti, paradigme, osnovane na besedi.<\/p>\n Davar je razporeditev in ureditev stvari, ustvaritev reda. Govor je razporeditev besed. Besede so re\u010di, resni\u010dne in konkretne tako kot hrana, polne dlani peska ali \u010desar koli drugega. Izrek besede ni\u010d druga\u010de ne umesti v uho, kot si\/ti gri\u017eljaj hrane polo\u017eim v usta.<\/p>\n V kulturi ustnega izro\u010dila je davar natan\u010dno to, kar vidi\u0161 \u2013 so zgodbe, ki si jim bil pri\u010da z lastnimi o\u010dmi. Danes dogodke spro\u017eamo skoz slike, v preteklosti so bile slike vzbujene z izgovorjenimi re\u010dmi.<\/p>\n Govor je geuh<\/em>, \u201cklicati, vpiti\u201d, je gausti<\/em>, \u201czveneti, bren\u010dati\u201d, zvezan je z glasom, pribli\u017euje se hrupu, \u0161umu, odmika se od reda. Re\u010d, re\u010di, izrekati koreninijo v oro<\/em> (lat.), ero<\/em> (gr.) \u2026 v OR.5<\/sup><\/strong> Star slovanski koren rek- pomeni govoriti. Re\u010d je \u201cbeseda\u201d, \u201ckar je izgovorjeno\u201d, in pa \u201cstvar\u201d, \u201cpredmet pogovora\u201d. Beseda naj bi v svojem poreklu prena\u0161ala trenutek skupnega sedenja (be-, \u201dskupaj\u201d). Govorica zbli\u017euje, je tista, katere fluid se pretaka tam, kjer so ljudje blizu drug drugega.<\/p>\n Ero, oro izra\u0161\u010dajo iz os<\/em> (lat. os, oris). V njej odkrijemo razvejanost pomenskega drevesa: usta in kost \u2026 mehko in \u010dvrsto \u2026 govor in diskurz \u2026 \u0161um in red. V re\u010d(i) je navzo\u010da kost (stvar) in usta (hrup, \u0161um, vpitje, zaklinjanje, naricanje, klicanje …).<\/p>\n Guslarji \u2013 ti iz preteklosti prihajajo\u010di in pojo\u010de pripovedujo\u010di rapsodi v sedanji kulturi podob \u2013 prena\u0161ajo, interpretirajo, spletajo zgodbe ljudi, krajev, dogodkov, \u201dprej\u201d v \u201dzdaj\u201d in obratno.[6]<\/a><\/a> So \u017eiv ritual, ki \u017eivi kolektiv. Guslar in rapsod \u010drpata iz istega korenskega spleta \u2013 rapsod \u0161iva, ve\u017ee pesmi \u2026 guslar je tisti, ki kli\u010de in bren\u010di. Oboji pa zastopajo u\u010dinkovito sprego estetike forme z variacijami vsebine ob improvizacijah podrobnosti ter zastopajo model \u201durejevalnega\u201d vzorca skupnosti \u2013 rituala.<\/p>\n Kontemplacija ob motrenju (tehnolo\u0161kih) medij me pelje nazaj v preteklost. Ali so s tehnologijo udejanjene medije kaj ve\u010d kot ustvarjeni koncepti, ki so v polni rabi bili \u0161e pred elektriko? Paramedije? Dodona je orakelj \u2013 drevo (hrast[7]<\/a><\/a>). Na koreninah drevesa sedi bo\u017eanstvo, sve\u010denice prislu\u0161kujejo \u0161umenju listja. Prislu\u0161kujejo, da bi zaznale odgovor, kot ga posreduje drevo.[8]<\/a><\/a> Drevo kot posrednik med u\u0161esom konzultanta in glasom bo\u017eanstva \u2026 \u010cuje\u010dnost poslu\u0161ajo\u010dih je bila z dana\u0161njega vidika pragmati\u010dna. Drevo je vmes, kanalizira orakeljski izrek. Pararadio? Akuzmati\u010dna konzultacija, ki ne potrebuje \u017eic, ampak \u201do\u017eilje\u201d drevesa?<\/p>\n Od besed, izra\u0161\u010dajo\u010dih iz govore\u010dega razcepa med usti in kostmi, kot so orakelj, orator, retorika, forma, struktura, diskurz, red, re\u010d, vse se namre\u010d v dolo\u010deni to\u010dki sre\u010dujejo z urejevalnim principom in postopnim privzemanjem togosti, fiksnosti, negibnosti, sem za predavanje pozorno prisluhnila besedi organizem. Organizem (mi) zveni v sozvo\u010dju z naravnim, organskim, \u017eive\u010dim, s samopoiesis. Isto\u010dasno sem sledila razmerju med organizmom in organizacijo, sistemom in nujo homeostaze. Koncept organizma zavzema eminenten polo\u017eaj v biologiji kot vedi form. Narekoval je \u0161tevilne derivacije pomena za organsko.<\/p>\n Organizem sega v gr\u0161ki organon<\/em>, \u201corodje, pripomo\u010dek, naprava, instrument\u201d in izhaja iz \u201cwerg-\u2019\u2019 (\u201cwork\u2019\u2019). \u017dive\u010di kot delujo\u010de orodje predstavlja \u010dvrsto podlago za rabo in namensko izrabo organizmov v proizvajanju \u0161e \u010desa drugega kot njih samih.<\/p>\n Homeostasis je sestavljenka starogr\u0161ke homos, <\/em>\u201cpodobno\u201d, in histemi, <\/em>\u201cmirno stati, mirovati\u201d \u2026 stasis. Germanska razli\u010dica Selbstregulation, <\/em>\u201csamouravnavanje\u201d, poudarja dinami\u010dnost, ki pa jo vendarle motivira stanje \u201czero\u201d, uravnove\u0161ena negibnost. Sposobnost \u017eivega organizma, da uravnava svojo notranjo klimo, naj bi bil funkcionalni prispevek k ohranjanju ustaljenega ravnovesja kot pogoja \u017eivljenja. Tudi \u010de stati, stabilno, stasis[9]<\/a><\/a> izvira iz \u010dlovekove pokon\u010dne dr\u017ee in zmo\u017enosti hoje \u201cpo dveh nogah\u201d, koncept nekje zgre\u0161i. Homeostaza se oddaljuje od premene, od gibanja in spreminjanja kot notranje nuje \u017eivega organizma; ukle\u0161\u010di ga v neprehodno stanje, v odklon minevanja. Ekvilibrij v navezavi na stasis je nezadosten v poudarjanju kon\u010dne, stati\u010dne konice, ta pa ne more biti ni\u010d drugega kot mrtva to\u010dka. In vendarle je prav stasis os zahodne kulture?! Organizem je stla\u010den v koncept sistema, za katerega je mrtvost, negibljivost konstitutivni dejavnik. Sistem je stasis, stoji, miruje. Je \u0161tevilo sto[10]<\/a><\/a>, ki se brez odpora ume\u0161\u010da v pre\u0161tevno kon\u010dnost, v se\u0161tevek delov. Organizem je, preprosto povedano, v neskon\u010dnost ohranjano stanje \u017eivega mrtveca.<\/p>\n Bli\u017ee kaosu, bli\u017ee redu. Med gibko in fiksno formo. Homeokaos in homeostazis.<\/p>\n Sistem je stara beseda. Prikli\u010de mi gardo vojakinj in vojakov, ki skupaj stojijo, \u010dvrsto sklenjeni z mo\u010djo, ki je vedno navzo\u010da, skrita znotraj in\/ali aktivirana kot vlek produktivne sile. Sistem sestavljata sin, <\/em>\u201cz\/s, skupaj\u201d, in hist\u0113mi<\/em>,\u201dstojim\u201d.[11]<\/a><\/a> Ukle\u0161\u010denost v stanje skupaj ne prizadeva zgolj besed, ampak, bistveno, njihove izrekovalce.<\/p>\n Okostenelost stanja, fiksnost in mirujo\u010da negibnost \u2013 kako jo razgibati? Presvetliti okoli\u0161\u010dine, ki dolo\u010dajo delovanje (in eksistenco)? Razmerja med kaoti\u010dnimi in harmoni\u010dnimi stanji so tista, ki me dolo\u010dajo. V delovanju poudarjam u\u017eitek v naklju\u010djih, kombinacijah in komponiranju \u2013 mojstrenje ob\u010dutljivosti skoz pohajkovanja in oddaljevanja od stasis in iskanje poiesis. Re\u010dna luna<\/em> se je prikazala nedavno, za zdaj se zdi, da mirno sedi in lovi pretakanje vode v lase \u2026<\/p>\n Opombe:<\/strong><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Lete ali Mnemozina za fu-(turo); OR kot omniprisotna trojnost: poiesis, tehn\u00e9, parrhesia<\/em> je predavanje, ki sem ga uresni\u010dila za magistrski program kuratorstva v Z\u00fcrichu, sredi decembra 2011, po povabilu Sa\u0161e Nabergoj, ki me je kasneje povabila \u0161e k uresni\u010ditvi razli\u010dice predavanja za Svet umetnosti<\/em>.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> Spet! v smislu, da avtorica nisem bila predhodno obve\u0161\u010dena o spremembah teksta, o posegih v avtorsko delo; kompozicija je v tem primeru klju\u010dna.<\/p>\n <\/a>[3]<\/a> V besedilu uporabljam \u017eensko obliko, ki po premisleku izgubi zna\u010daj neobi\u010dajnosti, saj jo zlahka pove\u017eem s sredino.<\/p>\n <\/a>[4]<\/a> Cifra, \u0161ifra, ang. cipher<\/em>, preko lat. zephirum<\/em>, in arabske \u1e63ifr<\/em> korenini v arabski besedi safara<\/em>, safira<\/em> s pomeni za \u201cprazno, izpraznjeno, praznino, vakuum\u201d. Pomenljivi so namigi na temnomodri safir. Ob potapljanju v prostrane temine se zlahka razpre po\u010dasi premikajo\u010da se podoba raz\u0161irjajo\u010de kozmi\u010dne praznine z vase srkajo\u010dimi vrtinci. Sefirah<\/em> (heb.) pomeni \u0161teti, pre\u0161tevati. Ena izmed Sefirot je Binah, \u201cpala\u010da zrcal\u2019\u2019, kontemplacija in razumevanje, ki brez skoznjo slede\u010de emanacije ne zmore dojeti same sebe. Binah je kontemplacija brez refleksije, je refleksija sama, ki potrebuje slede\u010dega za doumetje svoje zrcaljajo\u010de resnice. Je za\u010detnica dualizma, po njej sledi JAZ, razumevanje in razum. Je vmesna, je sredina, da spozna samo sebe potrebuje povratno zanko skozi tretji element.<\/p>\n <\/a>[5]<\/a> Angle\u0161ka beseda ear (uho), germanska Ohr (uho), starogr\u0161ki aer (veter) zvenijo skoz zrak …<\/p>\n <\/a>[6]<\/a> Dogodki zadnje balkanske vojne so \u017eiva materija dana\u0161njih guslarjev v Srbiji.<\/p>\n <\/a>[7]<\/a>\u00a0Stara slovanska beseda za hrast je *dr\u044avo, druide so drevesne nimfe, med njimi je Evridika nimfa hrasta, stara keltska beseda *dru-wid-s<\/em> je v dobesednem pomenu hrast vedec\/videc.<\/p>\n <\/a>[8]<\/a> Na lokaciji je bilo najdenih na stotine tankih svin\u010denih trakov z vtisnjenim vpra\u0161anjem in odgovorom na drugi strani.<\/p>\n <\/a>[9]<\/a> Dukidides je s stasis<\/em> poimenoval nenehne spore in boje med aristokrati (aristos<\/em>, \u201cnajbolj\u0161i\u201d) v anti\u010dni Gr\u010diji. Ti naj bi bili simptom nesprejemanja nadvlade enega (tyranos<\/em>, \u201cabsolutni vladar in absolutno merilo\u201d) in z njim averzije do fiksnega mestnega reda, nespremenljivih cen, davkov itn).<\/p>\n <\/a>[10]<\/a> Korenine razkrivajo povezave: *s\u044ato (stara slovanska beseda), t\u00ed\u1e63thati,<\/em> koren sth\u0101 <\/em>v sanskrtu, gr\u0161ki hist\u0113mi<\/em>, standan <\/em>(staroangle\u0161ka beseda).<\/p>\n <\/a>[11]<\/a>\u00a0Koren v sanskrtu je \u2019sth\u0101<\/em>, v stari armen\u0161\u010dini stanam<\/em>, stari angle\u0161\u010dini standan<\/em>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Fragmenti za\/po predavanju \u2026 Z naslovi se ukvarjam, tik preden delo, in jaz z njim, zanihava proti publiki. Strah pred poeti\u010dnim, strah pred nerazumljivim pa sem v sferi\u010dnem zrcalju misli ujela, \u0161e preden sem za SCCA-Ljubljana zasnovala predavanje[1], katerega variacija je to besedilo. Ta zame neobi\u010dajna, a dolo\u010dujo\u010da, \u010detudi kratka vstopna naslovna refleksija se mi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13090,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10,30],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5362"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5362"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5362\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9273,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5362\/revisions\/9273"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13090"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5362"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5362"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5362"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n