<\/p>\n
Kako vidi\u0161 razvoj tvojega kuratorskega programa v prihodnosti?<\/strong><\/p>\n Program za kustose in mediacijo umetnosti je po mojem mnenju treba postaviti kot diskurzivno platformo, ki pokriva klju\u010dna podro\u010dja sodobnega razstavljalstva in mediacije, in sicer skozi prakti\u010dno projektno delo. Program se ne osredoto\u010da toliko na \u201ckoncept genija\u201d na\u010drtovalca razstave kot individualnega avtorja \u2013 kar je \u017ee vse od devetdesetih let preteklega stoletja zelo kontroverzna tema \u2013, kolikor na kooperativne, interdisciplinarne delovne metode, kakr\u0161ne uporabljajo, denimo, pri filmski produkciji ali v nevladnih organizacijah. Razstavljalstvo\/kuriranje pomeni ustvarjanje inovativnih struktur za predstavljanje kulturnih artefaktov skozi interdisciplinarno sodelovanje. V tem polju se umetnost, elektronski mediji, oblikovanje in arhitektura prepletajo na nove na\u010dine. Na\u010din dela kustosov, umetnikov, arhitektov, oblikovalcev, muzejskih predagogov in piscev postaja \u010dedalje bolj poenoten in prina\u0161a nove oblike mediacije, salonov, arhivov, \u010ditalnic, in nove virtualne forume \u2013 ter z njimi nova sredstva za dostop in nove oblike interpretacije. Hkrati smo pri\u010de spremembam v organizaciji delovnih procesov, ki so zajele vso dru\u017ebo. Posamezna podro\u010dja delovanja se spajajo na novih meta ravninah, tj. na ravni mre\u017e in transferja vednosti. Na te spremembe v produkciji kulturnega pomena se moramo odzvati. Ta program bi lahko ustvaril vzor\u010dno situacijo, v kateri lahko \u0161tudentje dobijo prakti\u010dno izku\u0161njo kuriranja in se nau\u010dijo kriti\u010dno razmi\u0161ljati o vpra\u0161anjih, povezanih z njim.<\/p>\n Zgodovinsko so se teksti o estetiki, napisani v dobi razsvetljenstva, ukvarjali z redefiniranjem subjekta, ki zdaj ni ve\u010d ume\u0161\u010den v trden hierarhi\u010dni red, ampak ga vidimo kot avtonomnega, razsodnega individua (Kant).<\/p>\n V tem \u201cideolo\u0161kem\u201d okviru ni \u0161lo zgolj za estetiko, ampak za emancipacijo individua, kakor tudi za primat razumskega. Umetnost je tako povezana z bojem bur\u017eoazije za vpliv in oblast. Teorije estetike so okvir za ideologije in interese, ki presegajo podro\u010dje umetnosti v o\u017ejem smislu. \u0160tudentski projekti in moduli bodo prekipevali od teorije, tako da bodo \u0161tudentje dobili nujni know-how<\/em> za najrazli\u010dnej\u0161e prakse.<\/p>\n Osrednji koncepti so avtorstvo, koncept dela, subjekt, objekt, avtonomija, kakor tudi koncepti javnosti, ki se v umetnostni zgodovini in razstavljalskih situacijah ustvarjajo kot \u201csubteksti\u201d. Poudarek je na primerih, ki nas bodo pomagali pripeljati do temeljnih vpra\u0161anj.<\/p>\n V sodobni umetnosti imajo reference na temeljne tekste o filozofiji, politi\u010dni teoriji, semiotiki, ikonografiji in psihologiji velikansko vlogo, zato se bomo pustili voditi tem tekstom in se bomo sklicevali na njihovo relevantnost.<\/p>\n \u0160e eno podro\u010dje, o katerem bomo razpravljali, so zdaj\u0161nje postfordisti\u010dne socialne strukture s prekarnimi modeli v kulturnem sektorju, pa tudi v drugih \u2013 v komunikacijah in mened\u017ementu \u2013 , in pozicioniranje posameznika, ki je s tem nujno povezano.<\/p>\n Kaj misli\u0161, da so v dana\u0161njem ekonomskem, politi\u010dnem in kulturnem okolju klju\u010dne zahteve, ki jih prihodnost nalaga izobra\u017eevanju v umetnosti?<\/strong><\/p>\n Sedanjo ekonomsko in dru\u017ebeno situacijo v zahodnih industrijskih dr\u017eavah v glavnem opisujemo kot postfordisti\u010dno in neoliberalno. Maurizio Lazzarato poudarja, da so zna\u010dilne poteze tako imenovane postindustrijske ekonomije (tj. ekonomije globalno kro\u017ee\u010dega kapitala in decentralizirane produkcije) \u201ckoncentrirane v klasi\u010dnih oblikah \u2018nematerialne\u2019 produkcije: na primer, na podro\u010djih avdiovizualnih industrij, ogla\u0161evanja, marketinga, mode, ra\u010dunalni\u0161tva, fotografije, umetni\u0161ko-kulturnih dejavnosti na splo\u0161no\u201d.[1]<\/a><\/a> Zaradi tega je v na\u0161em kontekstu pomembno, da si pobli\u017ee ogledamo koncept \u201cnematerialnega dela\u201d (Lazzarato) ali pa koncept \u201cna projektih utemeljene\u201d polis (Boltanski\/Chiapello). O\u010ditno je, da se je delo v neposredni proizvodnji zmehaniziralo in preselilo v \u201cTricont dr\u017eave\u201d.<\/p>\n V tem kontekstu so razni avtorji razpravljali o podobnosti med koncepti neoliberalnega mened\u017ementa in projektno usmejenim umetni\u0161kim\/kulturnim delom. V Le nouvel esprit du capitalisme<\/em> (Novi duh kapitalizma<\/em>), na primer, Luc Boltanski in Eve Chiapello ob\u017ealujeta, da je eksperimente z novimi na\u010dini \u017eivljenja in dela, novimi mre\u017enimi strukturami in novimi strukturami sodelovanja kapitalisti\u010dni sistem prakti\u010dno popolnoma vsrkal in jih postavil v svojo slu\u017ebo. Kar se je za\u010delo kot samo-krepitvene<\/strong> strategije, se je kon\u010dalo kot samo-upravljalske<\/strong> strategije, torej kot \u0161e ve\u010dja prilagoditev subjekta, skozi katero odnosi dobijo zna\u010daj blaga.[2]<\/a><\/a> Kakor pravita Boltanski in Chiapellova, se v \u201cna projektih utemeljeni polis\u201d razmerje med denarjem, lastnino in delom spremeni. Klju\u010dni koncepti so tukaj: mobilnost, fleksibilnost, internet, komunikacija, povezani svet, razkroj antiteze \u201cdelovni \u010das versus <\/em>prosti \u010das\u201d. Po mnenju teh avtorjev zaradi dejstva, da je \u2013 v tem sistemu \u2013 produkt transformiran v sistemu medodnosov, tudi delo ne more biti popolnoma nepovezano s profitno zaposleno osebo, katere komunikacijski kanali in mre\u017ee prispevajo k dolo\u010danju \u201cvrednosti\u201d produkta.[3]<\/a><\/a><\/p>\n Koncepcija lastnine je medtem kot novi scenarij odtujitve zaobjela telo, ki ga je mogo\u010de oblikovati in lep\u0161ati. Materialna lastnina se obra\u010da v smer lizinga, ki ima to prednost, da je \u010dedalje bolj fleksibilen. \u201cKontaktno<\/strong> \u010dlove\u0161ko bitje si samo sebe lasti, ne na temelju kak\u0161ne naravne pravice, temve\u010d toliko,<\/em> kolikor<\/em> je samo produkt lastnega dela na sebi.\u201d<\/em>[4]<\/a><\/a> S tem je v nekak\u0161nem najemnem odnosu s samim sabo. To bi bila perverzija \u201cskrbi zase\u201d, o kateri je govoril Foucault v svojih poznih delih.<\/p>\n Ali so razmi\u0161ljanja Lazzarota in Boltanskega ter Chiapellove v smislu ekonomskega modela v vseh pogledih logi\u010dna, ostaja negotovo. Po drugi strani pa se mi zdi jasno, da je materialna baza produkcije in tista njena plat, povezana z na\u010drtovanjem\/organizacijo (elektrotehnologija, razvoj softwera, stik s strankami itn.), dobila povsem nov poudarek.<\/p>\n \u0160e en argument v prid \u0161irokega, v teoriji utemeljenega izobra\u017eevanja kulturnih avtorjev (umetnikov, kustosov in mediatorjev v umetnosti) najdemo v okoli\u0161\u010dini, da v sodobni dru\u017ebi radikalnim spremembam niso podvr\u017eeni samo delovni konteksti, ampak da produkcija podob in simbolov kot sredstev za identifikacijo \u010dedalje bolj nadome\u0161\u010da tudi nekdanje toge dru\u017ebene institucije in tako razvija politi\u010dno u\u010dinkovitost. Slavoj \u017di\u017eek in Renata Salecl[5]<\/a><\/a>, na primer, apostrofirata ta pojav kot \u201codsotnost velikega Drugega\u201d. Usmerjenost v mno\u017ei\u010dne medije in stopnjevana vizualizacija na vseh podro\u010dij \u017eivljenja dodatno prispeva k posledi\u010dni \u201cinfantilizaciji subjektov\u201d (Clemens Kr\u00fcmmel v povezavi z razstavami kot mno\u017ei\u010dnimi mediji). Procesi identifikacije \u010dez podobje in hrepenenje po zakonu so \u017eelje, ki se producirajo v sodobni dru\u017ebi in so neposredno povezane s poklicem kulturnega avtorja, pa naj bo ta filmar, fotograf, vizualni umetnik, performer, medijski ustvarjalec, strokovnjak za ogla\u0161evanje ali producent v kulturnih institucijah, arhivih podob ali kulturni industriji. \u201cIdeolo\u0161ko\u201d kot realno u\u010dinkujo\u010da kategorija se poljubno obe\u0161a na najrazli\u010dnej\u0161e produkte in se ka\u017ee v takih pojavih, kakor je ta, da se politi\u010dne stranke, kakor smo videli v Italiji, ustanavljajo in upravljajo kot fran\u0161ize, s pomo\u010djo vnaprej dolo\u010dene palete proizvodov.<\/p>\n Zamisel, da bi pripravili \u0161tudente za nove dru\u017ebene okoli\u0161\u010dine \u2013 kar bi bilo po mojem mnenju ustrezno in odgovorno dejanje \u2013, je torej lahko prva izhodi\u0161\u010dna to\u010dka za odlo\u010danje o kurikulumu \u0161ole za umetnost; druga bi bila, da \u0161tudente senzibiliziramo za mo\u010d simbolne produkcije. Po Lazzaratu nujni \u201csintetizirani know-how<\/em>\u201d novih delovnih metod zahteva zmo\u017enost kombiniranja intelektualnih kapacitet s kulturnimi in informacijskimi vsebinami, kreativnost, kombinacijo domi\u0161ljije s tehni\u010dnimi kapacitetami, podjetni\u0161ko zmo\u017enost odlo\u010danja, sposobnost interveniranja v dru\u017ebene kontekste in zmo\u017enost organiziranja dru\u017ebenega sodelovanja.[6]<\/a><\/a> V naravi je to \u201cnematerialno delo\u201d v svojem bistvu kolektivno in obstaja v obliki mre\u017e in tokov. \u201cNematerialno delo\u201d o\u010ditno vklju\u010duje afirmativne in subverzivne vidike, ki jih ni mogo\u010de dokon\u010dno in jasno lo\u010diti drugega od drugega.[7]<\/a><\/a><\/p>\n Za \u0161olanje kulturnih protagonistov bi se bilo torej smiselno znova obrniti k ideji (ki so jo razvijali v 70-tih letih preteklega stoletja) o polju vizualne komunikacije, ki ne samo producira podobje, ki kro\u017ei v mno\u017ei\u010dnih medijih, ampak svoje \u0161tudente tudi u\u010di, kako kriti\u010dno gledati na to podobje. Taka kritika ne bi smela biti omejena na funkcijo podob v dru\u017ebi, ampak bi morala raziskovati tudi medsebojna razmerja med to funkcijo in estetskimi, tehni\u010dnimi, medijskimi in obrtni\u0161kimi vidiki. Koncept teoretsko utemeljenega \u201ckulturnega avtorstva\u201d lahko tudi zvedemo na ugotovitev, da \u2013 v digitalni, omre\u017eeni kulturi \u2013 kulturna in medijska orodja lahko uporabimo ne le za komunikacijske in umetni\u0161ke cilje, ampak tudi za produkcijo realnosti s temi mre\u017eami in v njih. Z vidika tehnologije in organizacije dela te meta ravnine zahtevajo protagoniste, ki imajo na voljo nove kapacitete abstrakcije in komunikacije; te pove\u010dujejo njihove medijsko specifi\u010dne spretnosti, ki s tem postajajo \u0161iroko uporabne.<\/p>\n Kako bi v tem kontekstu ovrednotili pomen teorije?<\/strong><\/p>\n Preobrat v paradigmi ali \u2013 \u010de ho\u010dete \u2013 revolucija umetni\u0161kega jezika v \u0161estdesetih letih 20. stoletja je pripeljala do preobrazbe raznih \u017eanrov, visoke umetnosti in pop kulture, umetnostnega objekta, (avtorskega) subjekta, vsakdanjega \u017eivljenja in avtonomnega statusa umetnosti v nove kompleksne medijske strukture, ki so zdaj vizualna umetnost. Te kompleksne konstelacije \u2013 v katerih se, na primer, niti slika ne more izogniti medijskemu diskurzu \u2013 je z novimi mediji potencirala produktivna nova meta ravnina. V tem okviru je zame elektronsko omre\u017eje po eni strani komunikativno, kooperativno javno podro\u010dje, po drugi strani pa tehnika (kulturne) produkcije.<\/p>\n Teorija tako ni lo\u010dena funkcija, ampak sama prispeva k oblikovanju objektov, o katerih govori, kajti \u201cvizualno umetnost\u201d ali \u201cmedije\u201d lahko razumemo \u2013 spomnimo se Foucaulta \u2013 kot diskurzivno formacijo, katere teorija (ali ideologija) se zrcali \u2013 in izra\u017ea \u2013 v dolo\u010denih dejanjih, materiji in telesih.<\/p>\n Z mojega vidika igra teorija vlogo na treh ravneh:<\/p>\n Po drugi strani pa ima danes v umetnosti veliko vlogo nova dostopnost vseh obstoje\u010dih medijev. Umetniki imajo te medije na voljo na na\u010din, kakor imajo dirigenti na voljo instrumente v orkestru (o \u010demer je govoril Diedrich Diederichsen). V umetnosti se realnosti zrcalijo, izkrivljajo, interpretirajo, ka\u017eejo, komentirajo, ironizirajo in, do neke mere, ustvarjajo. Na\u010din, kako vizualne umetnosti (v nasprotju z jezikom, pisanim ali govorjenim) s svojimi specifi\u010dnimi na\u010dini \u201cgeneriranja\u201d realnosti vplivajo na svoje subjekte, je, denimo, pojasnil Robert Pfaller v zabavnem, freudovsko navdihnjenem predlogu: v knjigi Die Illusionen der Anderen. \u00dcber das Lustprinzip in der Kultur<\/em> (Iluzije drugih: O na\u010delu u\u017eitka v kulturi<\/em>)[8]<\/a><\/a> predlaga, da freudovskemu nadjazu priskrbimo novega spremljevalca: \u201cnaivnega opazovalca\u201d. Ko se avtoriteta ponotranji z oblikovanjem nadjaza, se ustvarijo vest in ob\u010dutki krivde, obenem pa se dose\u017ee ve\u010dja avtonomija. \u201cNaivni opazovalec\u201d prav tako rabi kot nekak\u0161en posrednik med subjektom in praksami in institucijami dru\u017ebe. Pfaller, da bi pojasnil vlogo pravega opazovalca, citira primer vljudnosti, ki jo opi\u0161e kot simbolno prakso z veliko transformacijsko mo\u010djo. Na imaginarni \u010drti se subjekt nana\u0161a na opazujo\u010do entiteto, ki ostaja na ravni zunanjosti, torej v na\u010delu ve manj kakor subjekt. Ta entiteta je tisto, \u010demur pravi Pfaller \u201cnaivni opazovalec\u201d. V freudovski maniri si za dokaz o obstoju te entitete pomaga z magi\u010dnim. Prepri\u010danost o vsemogo\u010dnosti misli je preostanek otro\u0161kega narcizma, toda \u010de se ho\u010de misel udejanjiti, potrebuje domi\u0161ljeno koncepcijo. Teorija magi\u010dnega bi bila torej animisti\u010dni svetovni nazor iz narcisti\u010dne faze razvoja ega, iz tega izvirajo\u010da dejanja pa njena praksa. \u201cZanimivo je, da ta misel ne more ostati misel, \u010de se ho\u010de zamenjati za realnost. Prav nasprotno, to je misel, ki zahteva upodobitev.\u201d<\/em> \u010carovnik, \u010de sledimo Pfallerjevi logiki, torej ni toliko filozof kakor umetnik. Tukaj se zdi, da je \u017ee sama upodobitev\/uprizoritev zmo\u017ena spremeniti realnost enega subjekta ali ve\u010d subjektov. Pfaller z uporabo tehnik, kakr\u0161na je psihodrama, analizira mo\u017enosti za spreminjanje realnosti skozi igranje in uprizarjanje: \u201cIgranje torej lahko spremeni realnost. \u0160e ve\u010d, uprizoritev, podana s \u010duti, in samo taka uprizoritev \u2013 ne natan\u010dna imaginacija, spomin ali namen \u2013 ima to zmo\u017enost. Pravih problemov ne re\u0161uje \u2018filozofija\u2019 (sestoje\u010da iz zgolj kognitivnega procesa raziskovanja), ampak, povejmo \u0161e enkrat, \u2018umetnost\u2019 \u2013 v tem primeru igranje.\u201d<\/em> Pfaller tukaj poudari, da princip psihodrame temelji na dejstvu, da bolniki dolgujejo svoje prave probleme svojim imaginacijam, in da je torej te probleme mogo\u010de re\u0161iti z medijem imaginacije. Po analogiji s Fluxusom lahko tukaj formuliramo, da je mogo\u010de, na primer, mo\u010dno nabite sekundarne simbole patriarhalnega, hierarhi\u010dnega sistema \u2013 kot so, denimo, grandiozni klavir ali drugi klasi\u010dni instrumenti \u2013 igrivo razgraditi: pa ne zato, da bi s tem razgradili prevlado togega sistema, ampak da poka\u017eemo sistem ad absurdum<\/em>, kot sistem brez pomena.<\/p>\n Kak\u0161ne so tvoje ideje v zvezi s pou\u010devanjem \u2013 spra\u0161ujem tako glede vsebine kakor glede metodologije \u2013 v okviru \u0161tudija umetnostne mediacije in kuratorstva? <\/strong><\/p>\n Mislim, da je v tem okviru nujno, da so \u0161tudentje vklju\u010deni v mednarodni kontekst<\/strong>. Kot pomemben temelj za diplomski program je nujno postaviti teoretski okvir, ki u\u010di \u0161tudente temeljnih na\u010del koncepcij estetike v na\u0161i kulturi. Spoznavanje tekstov bi se moralo dogajati v vodenem procesu opolnomo\u010denja<\/strong>. \u010ce ho\u010demo analizirati sodobne kulturne artefakte, moramo nujno kombinirati metode, in pomembno je, da dolo\u010dimo specifi\u010dne konglomerate metod, od teorije govornega akta <\/strong>do teorij o prostoru in razstavljanju, teorije spolov, postkolonialne teorije, teorije medijev in teorij, povezanih z analizami mo\u010di, kakor tudi s teorijami, ki \u010drpajo iz psihoanalize. Na vsakem podro\u010dju specializacije bi bilo ta proces treba nadaljevati z besedili in seminarji, specifi\u010dnimi za vsak posamezni medij.<\/p>\n Podiplomski program bi po mojem mnenju moral biti nekak\u0161en projektni program<\/strong>, v katerem bi ve\u010d predavateljev, umetnikov\/kustosov imelo mo\u017enost, da delajo s \u0161tudenti na mednarodnem projektu dalj\u0161i \u010das <\/strong>(2 semestra). Zunanji umetniki, kustosi, filmarji, arhiteksti in podobno so lahko v program vklju\u010deni v okviru kooperativnih ureditev. Pri mednarodnem projektnem delu se lahko \u0161tudentje nau\u010dijo spretnosti, ki jih bodo kot vizualni umetniki, medijski strokovnjaki itn. potrebovali. Tukaj je vloga univerze, da priskrbi okvir, ki \u2013 druga\u010de kakor umetnostne institucije (re)prezentiranja in institucije uporabnih umetnosti \u2013 omogo\u010dajo globinski<\/strong> pristop do raznovrstnih tematskih podro\u010dij, kooperativnih ureditev in novih formatov. Glede na to, da publiciteta v takem okviru ni nujna, lahko rabi za nekak\u0161en laboratorij za raz\u0161irjeno raziskovanje in eksperimentiranje.[9]<\/a><\/a> V tem kontekstu se teorija lahko pojavi v \u0161irokem spektru preoblek, kot \u201cspremljava\u201d projekta, v diskurzu o projektu, ali kot vzpodbuda za projekt. Za \u0161tudente v vi\u0161jih letnikih sem si zamislila tudi nekak\u0161no teoretsko svetovanje ali dodatek za njihov specifi\u010dni medij umetni\u0161kega dela. Podiplomski program je nekoliko osvobojen omejitev bolonjskih procesov, ki so se kon\u010dali s togim, \u0161olskim urnikom.<\/p>\n Po mojem mnenju ima izraz \u201ckulturni avtor\u201d vrsto prednosti pred idejo o \u201cumetniku\u201d ali \u201ckustosu\u201d ali \u201cmediatorju umetnosti\u201d. Izraz \u201cumetnik\u201d in pogosto tudi \u201ckustos\u201d je povezan s konceptom genija, z individualnim umetni\u0161kim \u010dutom in avtonomijo, ki \u2013 na vseh podro\u010djih, na katerih se lahko \u0161tudentje izobrazijo \u2013 so razsvetljenski ideal umetnika. Po drugi strani pa so \u201ckulturni avtor\u201d, \u201ckulturni producent\u201d ali \u201cmedijski avtor\u201d izrazi, ki govorijo o raznih zaposlitvah v raznih medijih v okviru kooperativnih delovnih metod, ki ka\u017eejo na vsesplo\u0161ne delovne metode prihodnosti in tudi poudarjajo odgovornost do vizualne produkcije in njene mediacije.<\/p>\n Prevod: A\u017d<\/strong><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Maurizio Lazzarato, \u201cImmaterielle Arbeit; Gesellschaftliche T\u00e4tigkeit unter den Bedingungen des Postfordismus\u201d, Umherschweifende Produzenten<\/em> (ur. Toni Negri, Maurizio Lazzarato in Paolo Virno), Berlin, 1998, str. 39\u201352.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> Luc Boltanski in Eve Chiapello, Der neue Geist des Kapitalismus<\/em>, Pariz, 1999, Konstanca, 2003.<\/p>\n <\/a>[3]<\/a> Poglobljeno diskusijo o tem najdemo v: Marion von Osten, Norm der Abweichung<\/em>, Z\u00fcrich, Dunaj, New York, 2003; Michael Hardt in Antonio Negri, Empire<\/em>, Frankfurt ob Majni, New York, 2003, slov prev.: Imperij<\/em>, \u010cKZ, Ljubljana, 2003; Michael Hardt, \u201cAffektive Arbeit\u201d, v: M. Von Osten, op. cit<\/em>.<\/p>\n <\/a>[4]<\/a> Boltanski in Chiapello, op. cit<\/em>., str. 208.<\/p>\n <\/a>[5]<\/a> Poglobljena diskusija npr., v: Renata Salecl, (Per)versionen von Liebe und Hass<\/em>, Berlin, 2000, str. 14. (Renata Salecl, (Per)verzije ljubezni in sovra\u0161tva<\/em>, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.)<\/p>\n <\/a>[6]<\/a>\u00a0Cf<\/em>. opombo 1.<\/p>\n <\/a>[7]<\/a> Glede na Foucaultova razpravljanja o mehanizmih mo\u010di, je mo\u010d zmerom reverzibilna; odpor lahko obstaja tudi v strate\u0161kem polju razmerij mo\u010di. Cf.<\/em>: Michel Foucault, Der Wille zum Wissen<\/em>, Frankfurt ob Majni, 1976, str. 117; slov. prevod: Zgodovina seksualnosti 1, Volja do znanja<\/em>, \u0160KUC, Ljubljana, 2000.<\/p>\n <\/a>[8]<\/a> Robert Pfaller, Die Illusionen der Anderen. \u00dcber das Lustprinzip in der Kultur<\/em>, Frankfurt ob Majni, 2002, str. 261 ss<\/em>.<\/p>\n <\/a>[9]<\/a> S tem v zvezi glej skupne projekte na www.curating.org.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nekaj vidikov izobra\u017eevanja kustosov in razvoja polja kuratorstva in mediacije umetnosti v prihodnosti Kako vidi\u0161 razvoj tvojega kuratorskega programa v prihodnosti? Program za kustose in mediacijo umetnosti je po mojem mnenju treba postaviti kot diskurzivno platformo, ki pokriva klju\u010dna podro\u010dja sodobnega razstavljalstva in mediacije, in sicer skozi prakti\u010dno projektno delo. Program se ne osredoto\u010da […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13412,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10,30],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5365"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5365"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5365\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9275,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5365\/revisions\/9275"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13412"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5365"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5365"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5365"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n