{"id":6339,"date":"2014-09-08T20:12:39","date_gmt":"2014-09-08T18:12:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=6339"},"modified":"2020-03-27T16:30:14","modified_gmt":"2020-03-27T14:30:14","slug":"predavanji-piotr-piotrowski-in-klara-kemp-welch","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/6339","title":{"rendered":"Predavanji: Piotr Piotrowski in Klara Kemp-Welch"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | \u0160ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje | Leto 15 | Serija javnih predavanj<\/a><\/p>\n

\n

Piotr Piotrowski: Globalna mre\u017ea. Naproti primerjalni umetnostni zgodovini
\nKlara Kemp-Welch: Kontinuiteta in prelom. Mre\u017eenje in sodelovanje od 1970-ih do 2000<\/strong><\/p>\n

Ponedeljek, 22. 9. 2014, ob 18.00<\/strong>
\nMuzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana<\/p>\n

Predavanji sta del serije javnih predavanj: Premisleki in premise v sodobni umetnosti, umetnostni teoriji in zgodovini<\/em><\/a>, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Dru\u0161tvom Igor Zabel za kulturo in teorijo.
\n<\/p>\n

\n

Pogovor s Klaro Kemp-Welsch in Piotrom Pietrowskim ter prispevek o njunem predavanju v oddaji Osmi dan<\/strong><\/a>.<\/p>\n

\n
Piotr Piotrowski:
\nGlobalna mre\u017ea. Naproti primerjalni umetnostni zgodovini<\/h5>\n

V za\u010detku 1970-ih sta Jaros\u0142aw Koz\u0142owski in Andrzej Kosto\u0142owski zasnovala NET \u2013 globalno mre\u017eo umetnikov \u2013 z \u017eeljo po vzpostavitvi platforme za sodelovanje in izmenjavo razmi\u0161ljanj med umetniki. To je bila prva tovrstna pobuda v vzhodnem bloku in ena prvih na svetu. V ve\u010d kot dvanajstih letih se je NET-u pridru\u017eilo ve\u010d sto ljudi iz vzhodne in zahodne Evrope, ZDA, Latinske Amerike in Azije. Piotrowski omenjeni projekt postavi kot izhodi\u0161\u010de analize razli\u010dnih kontekstov, znotraj katerih kro\u017eijo umetni\u0161ka dela, in na njeni osnovi razvija teoretski pristop k primerjalni umetnostni zgodovini. Koncept primerjalne umetnostne zgodovine mu ne pomeni le, da so ideje kro\u017eile in vzajemno vplivale, ampak predvsem primerjalno analizo razli\u010dnih geo-histori\u010dnih okoli\u0161\u010din in tega, kako so le-te dolo\u010dale (kontekstualni) pomen umetni\u0161kih praks \u2013 nekaj, kar ni bilo nujno razvidno obiskovalcem NET razstav. Na ta na\u010din lahko razlo\u010dujemo posamezne vidike globalne kulture, kakor so se razvijali v \u010dasu in ne kot obi\u010dajno, da so homogeni, zahodno-centri\u010dni, obstoje\u010di v enosmernem razmerju med \u017eari\u0161\u010dem in njegovo periferijo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

<\/div>\n
\n
Klara Kemp-Welch:
\nKontinuiteta in prelom. Mre\u017eenje in sodelovanje od 1970-ih do 2000<\/h5>\n

Vsaj od odmevne razstave After the Wall<\/em> (Stockholm, 1999) nam vsako leto postre\u017ee z novim pregledom, ki ga uokvirja psevdonim \u00bbvzhodnoevropska umetnost\u00ab \u2013 omenimo npr. East Art Map<\/em> skupine IRWIN (2000\u20136), Les Promesses du Passe<\/em> (Pariz, 2010), Ostalgia<\/em> (New York, 2011), The Desire for Freedom<\/em> (Berlin, 2012), Report on the Construction of a Space Module<\/em> (New York, 2014). Vsak od njih mora najti svoje mesto v razmerju do prizadevanj celotne mre\u017ee sodelujo\u010dih in institucionalnih udele\u017eencev. Enako velja za projekte, v katerih je t. i. pozno socialisti\u010dna neuradna umetnost postavljena v diskurzivno razmerje z eksperimentalnimi ekvivalenti z vsega sveta: Global Conceptualism<\/em> (New York, 1999), Subversive Practices <\/em>(Stuttgart, 2009), Museum of Parallel Narratives <\/em>(Barcelona, 2011). Mre\u017eenje in sodelovanje sta v sredi\u0161\u010du teh projektov, ki ob tem obvezno izpostavljajo nujnost kot vrlino in so oblikovani tako, da naslavljajo na\u0161o omre\u017eeno dobo in njeno posebno ob\u010dinstvo udele\u017eencev-proizvajalcev-potro\u0161nikov. Klara Kemp-Welch trdi, da so 1970-a v omenjenih projektih tako vidno izpostavljena, ker se je tedaj razvila dolo\u010dena oblika gledalstva, in predvsem, ker sta tedaj po razo\u010daranjih 1968 potihoma znova za\u017eivela mre\u017eenje in sodelovanje. V predavanju avtorica obravnava (zlo)rabe naracij mikro-zgodovinske izolacije in marginalizacije \u00bbvzhodnoevropske umetnosti\u00ab, pri \u010demer primerja stanje kulture danes s tistim poznega socializma.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

<\/div>\n
\n

\"\"Piotr Piotrowski<\/strong> je redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Univerze Adama Mickiewicza v Poznanu na Poljskem. Bil je sourednik revije Artium Quaestiones <\/em>(1994\u20132009), direktor Narodnega muzeja v Var\u0161avi (2009\u201310) in vi\u0161ji kustos za sodobno umetnost v Narodnem muzeju v Poznanu (1992\u20137). Bil je gostujo\u010di profesor na Univerzi Humboldt (2011\u20132), Univerzi v Var\u0161avi (2011, 2012\u20133), v Center for Curatorial Studies, Bard College, ZDA (2001) in Hebrejski univerzi v Jeruzalemu (2003). Med drugim je bil sodelavec na Center for Advanced Studies in the Visual Arts, Washington D. C. (1989\u201390), Univerzi Columbia (1994), The Institute for Advanced Study (Univerza Princeton, 2000), Collegium Budapest (2005\u20136) in The Clark Art Institute, Williamstown, MA (2009). Je avtor knjig o moderni in sodobni umetnosti: Meanings of Modernism<\/em> (1999, 2011), In the Shadow of Yalta. Art and the Avant-garde in Eastern Europe<\/em>, (2005, angle\u0161ka izdaja 2009, hrva\u0161ka izdaja 2011), Art after Politics<\/em> (2007), Art and Democracy in Post-Communist Europe<\/em> (2010, angle\u0161ka izdaja 2012), and Critical Museum<\/em> (2011) ter urednik, sourednik in soavtor mnogih drugih. Za znanstvene dose\u017eke je prejel ve\u010d priznanj, mdr. nagrado Jana Dlugosza (2006) in nagrado Igor Zabel za kulturo in teorijo (2010).<\/p>\n

\"\"Klara Kemp-Welch<\/strong>, umetnostna zgodovinarka in teoreti\u010darka, predava modernizem na londonskem Courtauld Institute of Art, kjer u\u010di tudi umetnostno zgodovino vzhodne Evrope in Latinske Amerike. Magistrirala je iz ruske in vzhodnoevropske literature in kulture (School of Slavonic and East European Studies, London, 2002) ter doktorirala iz umetnostne zgodovine na University College London (2008). Kot raziskovalka je prejela delovno \u0161tipendijo Igor Zabel za kulturo in teorijo (2012) in institucij Phillip Leverhulm Trust ter Arts and Humanities Research Council. Objavlja kriti\u010dna besedila o eksperimentalnih umetnikih, kot sta Ion Grigorescu in KwieKulik, nedavno je objavila monografijo Antipolitics in Central European Art. Reticence as Dissidence Under Post-Totalitarian Rule (2013). Od leta 2009 dela na raziskavi in publikaciji Networking the Bloc: Rethinking International Relations in European Art.<\/em><\/p>\n

\n