{"id":6743,"date":"2014-12-02T11:26:21","date_gmt":"2014-12-02T09:26:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=6743"},"modified":"2017-01-10T16:42:34","modified_gmt":"2017-01-10T14:42:34","slug":"dan-na-dan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/6743","title":{"rendered":"Dan na dan"},"content":{"rendered":"

Razstava in javno vodstvo<\/p>\n

12. 12. 2014\u20139. 1. 2015<\/strong>
\nGalerija \u0160kuc, Stari trg 21, Ljubljana
\nOdprtje: petek, 12. 12. 2014, ob 20. uri
\nPredogled razstave z umetniki in kuratorkama: petek, 12. 12. 2014, ob 19. uri
\nVodstvo po razstavi: torek, 23. 12. 2014, ob 18. uri, kuratorki razstave<\/strong><\/p>\n

\n

Umetniki:<\/strong> Bari\u015f B. Atal (Tur\u010dija), Avgust \u010cernigoj, Beli sladoled \/ White Ice Cream (Miha Perne & Leon Zuodar), Ne\u017ea Jurman, Miha Perne, Leon Zuodar (Slovenija).<\/p>\n

Kuratorki:<\/strong> Sa\u0161a Nabergoj, Simona \u017dvanut
\nAsistentki<\/strong>: Nina Jesih, Zala Kurin\u010di\u010d<\/p>\n

\n
\n

\"\"
\nAvgust \u010cernigoj, brez naslova, 1978, flomaster na papirju, 30,1 x 22,2 cm
\n(original hrani Galerija Avgusta \u010cernigoja v Kobilarni Lipica).<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n


\nO RAZSTAVI<\/strong><\/p>\n

Razstava Dan na dan<\/em>\u00a0se je osredoto\u010dala na raziskovanje risbe kot oblike dnevni\u0161kega zapisa, torej risbe, ki nastaja v nekem bolj ali manj organiziranem zaporedju ter bele\u017ei vsakodnevne vtise, zamisli, spomine ali tok misli. Risbe so nastajale v razli\u010dnih kontekstih (\u017eiv\u017eav javnega vsakdana milijonskega tur\u0161kega mesta, doma\u010da miza ob jutranjem ritualu pitja \u010daja, bolnica in rehabilitacijski center \u2026), na razli\u010dnih podlagah (ra\u010dunih iz trgovine, rokovnikih, listkih razli\u010dnih formatov in barv, zvitkih papirja \u2026), v razli\u010dnih obdobjih (najnovej\u0161e so iz \u010dasa priprave razstave, najstarej\u0161e iz sredine sedemdesetih let minulega stoletja). Risbe so tako sestavljale kakofoni\u010dno podobo osebnih in javnih svetov petih sodelujo\u010dih umetnikov, ki se med sabo ob\u010dasno prepletajo.<\/p>\n

Umetni\u0161ki tandem Beli sladoled je razstavil delo\u00a0Don\u2019t Look Back<\/em>\u00a0<\/em>(2012), 21 metrov dolgo risbo, ki je pravzaprav eksperimentalni preizkus druga\u010dne, nove oblike sodelovanja. Namesto ustaljenega skupnega ustvarjanja sta si umetnika zadala nalogo enomese\u010dnega “sodelovanja na daljavo”; po principu dnevni\u0161kih zapiskov sta vsak dan ob dolo\u010denem \u010dasu vsak na svojem domu risala vsak na svojo polo papirja, ne da bi se ozrla nazaj. Nato sta poli prinesla v galerijo, ju skupaj odvila, pritrdila na steno in presene\u010dena ugotovila, da sta risbi pravzaprav enako dolgi. Sodobni friz je tako govoril o individualnih umetni\u0161kih praksah, ki se prepletajo tako glede na\u010dina dela in forme kakor tematike. To in tudi druga njuna bolj ali manj skupna dela pre\u017eemajo spro\u0161\u010den, mestoma grotesken in obe\u0161enja\u0161ki humor, s katerim zbadata in se odzivata na sodoben vsakdan.<\/p>\n

Deli\u00a08 O\u2019Clock Drawings<\/em>\u00a0in\u00a010 O\u2019Clock Drawings<\/em>\u00a0Leona Zuodarja sta seriji risb, ki jih umetnik od leta 2010 ri\u0161e vsako jutro ob prvi skodelici \u010daja; spo\u010detka je bilo to ob desetih, nato pa se je z leti meja premaknila na osmo zjutraj (pa\u010d, starej\u0161i kot smo, bolj zgodaj vstajamo). To so risbe z razli\u010dno motiviko, saj bele\u017eijo raznovrstne predmete, ki ga obdajajo, razgled skozi okno, humorne in samoironi\u010dne domislice s poudarkom na figuraliki ali pa povsem abstraktne risbe, ki so rezultat tokov podzavesti in vklju\u010ditve avtomatizma.<\/p>\n

Miha Perne je s serijo\u00a0Serious Research of Nonsense<\/em>\u00a0(od 2009) razstavil risbe, ki spontano nastajajo vsak dan \u010dez cel dan. \u0160e ve\u010d, zanje si mora \u010das krasti, ker nikoli natan\u010dno ne ve, kdaj bo\u00a0\u010das<\/em>\u00a0dejansko imel; kot o\u010de dveh malih otrok ri\u0161e (tudi) v drobnih ukradenih trenutkih dru\u017einskega \u017eivljenja (ko otroka gledata risanko ali se kopata, itn). Veliko mora risati tudi po njunem naro\u010dilu, v\u010dasih pa za\u010deto risbo celo pozabi na kuhinjski mizi in jo dokon\u010data otroka. Njegove risbe tako nikoli niso nameravale biti “resne” v smislu vnaprej dolo\u010denega motiva ali namena, druga\u010de kot njegova sicer\u0161nja slikarska in risarska produkcija, ki se je loteva nadvse sistemati\u010dno.\u00a0Serious Research of Nonsense<\/em>\u00a0nastajajo kot odziv na vsakodnevno dogajanje, predvsem pa se mu prilagajajo in umetnika “silijo” v delo zunaj ustaljenih okvirjev. In to po navadi \u0161e pred jutranjo kavo; v \u010dakanju na to, da zavre voda, je namre\u010d nastal precej\u0161en del razstavljenih risb \u2026<\/p>\n

Avgust \u010cernigoj, utemeljitelj slovenskega konstruktivizma in najvidnej\u0161i predstavnik zgodovinske avantgarde pri nas, se nam je predstavil s skoraj nepoznano serijo risb (1977\u20131979). Huda prometna nesre\u010da leta 1975 ga je za ve\u010d mesecev priklenila na postelje bolni\u0161nic v Se\u017eani in Valdoltri, kjer je za kraj\u0161anje dolg\u010dasa vsak dan risal zna\u010dilen bolni\u0161ni\u010dni vsakdan. Tako je nastala serija dvajsetih risb (razstavljen je bil izbor desetih), na katerih enakovredno \u010dlove\u0161ki figuri nastopajo razli\u010dni predmeti in zdravni\u0161ki instrumenti: vozi\u010dki, bergle, opornice, naprave za fizioterapijo itn. Z mo\u010dno konturo in enostavnimi potezami so risbe blizu stripovski potezi in delujejo izrazito sodobno.<\/p>\n

Bari\u015f B. Atal je tur\u0161ki umetnik mlaj\u0161e generacije, ki je na razstavi (njegovem prvem mednarodnem gostovanju) sodeloval z risbami. Tur\u0161ko razumevanje \u010dasa se razlikuje od na\u0161ega \u2013 mi ga \u010dedalje bolj dojemamo kot dragoceno dobrino in si ga zato posku\u0161amo \u010dim bolj u\u010dinkovito organizirati tako v javnem kot zasebnem \u017eivljenju. V Tur\u010diji je \u017ee razumevanje urnika kot takega precej bolj fleksibilno in nedolo\u010deno \u2026 zato se zelo veliko \u010daka. V uradih, pri zdravniku, (v prometnih konicah) na avtobusu, v trgovini, na faksu, na sestankih. Bari\u015f B. Atal je tako za\u010del v bele\u017eke ob zapiskih, idejah in skicah redno risarsko bele\u017eiti svoje pogosto \u010dakanje na razli\u010dnih krajih in ob razli\u010dnih \u010dasih dneva, in sicer tako, da (vedno) ri\u0161e le svoje noge in tla ter k risbam dopi\u0161e kratke komentarje v tur\u0161\u010dini. So\u010dasno je za\u010del v poseben zvezek s \u010drnim papirjem risati detajle; praviloma pisano pobarvane \u010devlje. Tako so od leta 2013 do danes nastali trije zvezki risb s skupnim naslovom\u00a0The Adventures of Legs<\/em>\u00a0\/\u00a0Pustolov\u0161\u010dine od nog<\/em>, ki sledijo njegovemu vsakodnevnemu \u017eivljenju, s prepoznavanjem tal (tla mo\u0161eje, tr\u017enice, asfaltna tla \u2026) pa razbiramo tudi drobce tur\u0161ke kulture.<\/p>\n

Po vabilu na razstavo je umetnik za\u010del po enakem principu ustvarjati \u010detrti zvezek, v katerega pa se namesto tur\u0161kih vrivajo angle\u0161ki zapiski \u2013 tako kot v njegovem vsakdanjem \u017eivljenju, ko je zavoljo priprave razstave precej\u0161en del svojega \u010dasa komuniciral z nama in z drugimi umetniki. Predvsem z Ne\u017eo Jurman, tudi umetnico mlaj\u0161e generacije. Kuratorki sva ju namre\u010d povabili k prav posebnemu sodelovanju: skupnemu delu. V njunem delu sva namre\u010d prepoznali podoben princip, ki se ka\u017ee v intenzivni vsakodnevni risarski produkciji, eksperimentiranju z risbo kot medijem, pa tudi v iskanju (in izumljanju) novih na\u010dinov delovanja v umetnostnem sistemu. Njun dialog se je za\u010del v virtualnem svetu in nadaljeval med Bari\u015fevo \u0161tirinajstdnevno rezidenco v Ljubljani pred otvoritvijo razstave. V zadnji sobi galerije sta ustvarila svojevrstno situacijo; prostor je v \u010dasu pred razstavo rabil predvsem njunemu skupnemu delu in s tem postal nekak\u0161en kri\u017eanec med prostorom za produkcijo in prezentacijo. Predstavljeno delo\u00a0Kurba vrag vrag<\/em>\u00a0je tako rezultat prepleta njunih praks in osebnega dialoga: dnevni\u0161ki zapis njunega skupnega vsakdana (naslov je slovenska oblika foneti\u010dnega zapisa tur\u0161kega izraza “kurba virak virak” in pomeni “\u017eaba rega kvak”).<\/p>\n

Ne\u017ea Jurman je nameravala ves \u010das trajanja razstave v delo tudi posegati in ga spreminjati; kaj dodati, kaj odvzeti in tako \u0161e dodatno s \u010dasovno komponento poudariti dnevni\u0161ko bele\u017eenje vsakdana, ki ga na razli\u010dne na\u010dine in z raznimi formati postavlja v ospredje pri\u010dujo\u010da razstava. Naloga se je izkazala za te\u017ejo, kot smo pri\u010dakovali, predvsem zato, ker se je ob prvem poskusu intervencije zavedla, da v odsotnosti tur\u0161kega umetnika posega v skupno delo brez skupnega dogovora. Zato se je odlo\u010dila za minimalne, skoraj neopazne posege. S tem je diskretno opozorila na pomemben vidik razstave: prikaz so\u010dasnosti razli\u010dnih umetni\u0161kih delovnih pristopov.<\/p>\n

Ob umetni\u0161kih delih so bili pomemben, \u010deprav manj viden del razstave tudi na\u010dini delovanja in sodelovanja (in njihove posledice).<\/p>\n

 <\/p>\n

Sa\u0161a Nabergoj, Simona \u017dvanut<\/p>\n

Lektura Alvina \u017duraj<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

DELA NA RAZSTAVI<\/strong>
\nFoto: Dejan Habicht<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

—<\/p>\n

Avgust \u010cernigoj, brez naslova, 1977\u20131979 <\/strong>
\n(originale hrani Galerija Avgusta \u010cernigoja v Kobilarni Lipica)<\/p>\n

Umetnika je huda prometna nesre\u010da leta 1975 priklenila na postelje bolni\u0161nic v Se\u017eani in Valdoltri, kjer je v \u010dasu okrevanja in kasnej\u0161e dolgoletne rehabilitacije za kraj\u0161anje dolg\u010dasa risal bolni\u0161ni\u010dni vsakdan. Tako je nastala serija dvajsetih risb (razstavljen je izbor desetih), na katerih nastopajo razli\u010dni predmeti in zdravni\u0161ki instrumenti, ki so enakovredni \u010dlove\u0161ki figuri. Z mo\u010dnimi konturami in enostavnimi potezami so risbe blizu stripovski potezi in delujejo izrazito sodobno. Gre za skoraj nepoznano serijo risb, ki se v Ljubljani predstavlja prvi\u010d.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

—<\/p>\n

Beli sladoled, Ne oziraj se, 2012<\/strong><\/p>\n

Umetni\u0161ki tandem Beli sladoled razstavlja 21 metrov dolgo risbo, ki je rezultat enomese\u010dne risarske akcije in preizkusa druga\u010dne, nove oblike sodelovanja. Namesto ustaljenega skupnega ustvarjanja sta umetnika vsak dan ob dolo\u010denem \u010dasu in vsak na svojem domu risala na svojo polo papirja, ne da bi se ozrla nazaj. Sodobni friz je prikaz eksperimentiranja, tako glede na\u010dina dela in forme kakor tematike. To in tudi druga njuna bolj ali manj skupna dela pre\u017eemajo spro\u0161\u010den, mestoma grotesken in obe\u0161enja\u0161ki humor, s katerim zbadata in se odzivata na sodoben vsakdan.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

—<\/p>\n

Miha Perne, Resno raziskovanje nesmisla, od 2009\u2013<\/strong><\/p>\n

Miha Perne razstavlja risbe, ki so odziv na vsakodnevno dogajanje in umetnika “silijo” v delo zunaj ustaljenih okvirjev. Risbe namre\u010d nastajajo spontano vsak dan \u010dez cel dan, ko si kot o\u010de dveh malih otrok krade \u010das za ustvarjanje iz trenutkov dru\u017einskega \u017eivljenja (ko otroka gledata risanko ali se kopata ipd.). Veliko mora risati tudi po njunem naro\u010dilu, v\u010dasih pa za\u010deto risbo celo pozabi na kuhinjski mizi in jo dokon\u010data otroka. V nasprotju z njegovo sicer\u0161njo slikarsko in risarsko produkcijo, ki se je loteva nadvse sistemati\u010dno, te risbe nikoli niso nameravale biti ”resne” v smislu vnaprej dolo\u010denega motiva ali namena.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

—<\/p>\n

Leon Zuodar, Risbe ob osmih, od 2010\u2013 <\/strong>
\n(Miza 1)<\/p>\n

Leon Zuodar, Risbe ob desetih, od 2010\u2013<\/strong>
\n(Miza 2)<\/p>\n

Leon Zuodar od leta 2010 vsako jutro ob prvi skodelici \u010daja ri\u0161e; spo\u010detka je bilo to ob desetih, nato pa se je z leti meja premaknila na osmo zjutraj (starej\u0161i kot smo, bolj zgodaj vstajamo). To so risbe z razli\u010dnimi motivi, saj bele\u017eijo raznovrstne predmete, ki ga obdajajo, razgled skozi okno, humorne in samoironi\u010dne domislice s poudarkom na podobah ali pa povsem abstraktne risbe, ki so rezultat tokov podzavesti in vklju\u010ditve avtomatizma.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

—<\/p>\n

Bari\u015f B. Atal, Pustolov\u0161\u010dine od nog, od 2013\u2013<\/strong><\/p>\n

Umetnik v bele\u017eke ob zapiskih, idejah in skicah redno risarsko bele\u017ei svoje pogosto \u010dakanje na razli\u010dnih krajih in ob razli\u010dnih \u010dasih dneva, in sicer tako, da (vedno) ri\u0161e le svoje noge in tla. V Tur\u010diji je \u017ee razumevanje urnika kot takega fleksibilno in nedolo\u010deno … zato se zelo veliko \u010daka. V uradih, pri zdravniku, (v prometnih konicah) na avtobusu, v trgovini, na faksu, na sestankih. So\u010dasno je za\u010del v poseben zvezek s \u010drnim papirjem risati detajle; praviloma pisano pobarvane \u010devlje. Tako so od leta 2013 do danes nastali \u0161tirje zvezki risb, ki sledijo njegovemu vsakodnevnemu \u017eivljenju, s prepoznavanjem tal (tla mo\u0161eje, tr\u017enice, asfaltna tla \u2026) pa razbiramo tudi drobce tur\u0161ke kulture.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

—<\/p>\n

Ne\u017ea Jurman & Bari\u015f B. Atal, Kurba vrag vrag, 2014<\/strong><\/p>\n

Umetnika sva kuratorki povabili k prav posebnemu sodelovanju: skupnemu delu. Njun dialog se je za\u010del v virtualnem svetu in nadaljeval med Bari\u015fevo \u0161tirinajstdnevno rezidenco v Ljubljani pred odprtjem razstave. Predstavljeno delo je rezultat prepleta njunih praks in osebnega dialoga: dnevni\u0161ki zapis njunega skupnega vsakdana skozi risbo na razli\u010dnih nosilcih. Naslov postavitve je slovenska oblika foneti\u010dnega zapisa tur\u0161kega izraza ”kurba virak virak” in pomeni ”\u017eaba rega kvak”.<\/p>\n

Ne\u017ea Jurman je nameravala ves \u010das trajanja razstave v delo tudi posegati in ga spreminjati; kaj dodati, kaj odvzeti in tako \u0161e dodatno s \u010dasovno komponento poudariti dnevni\u0161ko bele\u017eenje vsakdana, ki ga na razli\u010dne na\u010dine in z raznimi formati postavlja v ospredje pri\u010dujo\u010da razstava. Naloga se je izkazala za te\u017ejo, kot smo pri\u010dakovali, predvsem zato, ker se je ob prvem poskusu intervencije zavedla, da v odsotnosti tur\u0161kega umetnika posega v skupno delo brez skupnega dogovora. Zato se je odlo\u010dila za minimalne, skoraj neopazne posege. S tem je diskretno opozorila na pomemben vidik razstave: prikaz so\u010dasnosti razli\u010dnih umetni\u0161kih delovnih pristopov.<\/p>\n

Ob umetni\u0161kih delih so bili pomemben, \u010deprav manj viden del razstave tudi na\u010dini delovanja in sodelovanja (in njihove posledice).<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

\n

\u017dIVLJENJEPISI UMETNIKOV<\/strong><\/p>\n

Bari\u015f B. Atal<\/strong>
\nRojen leta 1987 v Izmirju, Tur\u010dija. Leta 2013 je kon\u010dal Univerzo Anadolu, Eski\u015fehir, Tur\u010dija, kjer je \u0161tudiral likovno umetnost, udele\u017eil pa se je tudi programa Erasmus na Univerzi \u0160iauliai, Vilna, v Litvi. Skozi leta \u0161tudija je imel kar nekaj skupinskih razstav, sodeloval pa je tudi pri trienalu PORTIZMIR 3, kjer je bil asistent Tomislava Brajnovi\u0107a.
\nhttps:\/\/www.behance.net\/baris-b-atal<\/a>
\nhttp:\/\/portizmir.org\/eng\/<\/a><\/p>\n

Avgust \u010cernigoj<\/strong>
\nRojen leta 1898 v Trstu, Italija; umrl leta 1985 v Se\u017eani, Slovenija. \u010cernigoj je legenda slovenske konstruktivisti\u010dne in novo-kolektivisti\u010dne umetnosti, ter eden najvidnej\u0161ih predstavnikov avantgardnih gibanj. Kot udele\u017eenec weimarske \u0161ole Bauhaus je ustvarjal izredno multimedijsko: \u010deprav ga najbolj poznamo po njegovih grafikah, je ustvarjal tudi konstruktivisti\u010dne makete, slike, scenografije, kola\u017ee ter risbe s svin\u010dnikom in flomastrom.<\/p>\n

Ne\u017ea Jurman<\/strong>
\nRodila se je leta 1985 v Kranju, Slovenija. Maturirala je na Srednji \u0161oli za oblikovanje in fotografijo, smer grafi\u010dno oblikovanje v Ljubljani, trenutno pa zaklju\u010duje \u0161tudij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer kiparstvo. Leta 2011 je prejela priznanje Akademije za posebne \u0161tudijske dose\u017eke in univerzitetno Pre\u0161ernovo nagrado. Ustvarja na podro\u010dju kiparstva, scenografije in ilustracije. Svoje delo je predstavila na ve\u010d samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Bolgariji ter Bosni in Hercegovini.
\nwww.ratherberapedbydolphins.tumblr.com<\/a><\/p>\n

Miha Perne<\/strong>
\nRojen leta 1978 v Ljubljani, Slovenija. Leta 1997 je maturiral na Srednji \u0161oli za oblikovanje in fotografijo (Ljubljana), smer fotografija. Leta 2004 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Leta 2011 sta z Zuodarjem ustanovila zalo\u017ebo ”Beli sladoled books and zines” in za svoje delo leta 2011 prejela Nagrado skupine OHO. Perne ustvarja na podro\u010dju slikarstva, grafike in stripa.
\nwww.belisladoled.org<\/a>
\nwww.bedaodsladoleda.blogspot.com<\/a><\/p>\n

Leon Zuodar<\/strong>
\nRojen leta 1977 v Postojni, Slovenija. Po kon\u010dani srednji \u0161oli v Postojni je leta 2004 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Mihom Pernetom ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Med 2007\u22122009 je bil \u010dlan umetni\u0161ke skupine\/projekta Art of Asfalt<\/em>. Leta 2011 sta s Pernetom ustanovila zalo\u017ebo Beli sladoled books and zines in za svoje delo prejela Nagrado skupine OHO. Zuodar je leta 2014 postal tudi soorganizator programa v galeriji Hi\u0161e kulture v Pivki.
\nwww.belisladoled.org<\/a>
\nwww.bedaodsladoleda.blogspot.com<\/a><\/p>\n

\n

FOTOGRAFIJE ZA MEDIJE<\/a><\/strong><\/p>\n

\n

OBJAVE V MEDIJIH<\/strong><\/p>\n