{"id":6785,"date":"2014-12-17T17:54:45","date_gmt":"2014-12-17T15:54:45","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=6785"},"modified":"2017-01-10T16:41:32","modified_gmt":"2017-01-10T14:41:32","slug":"ista-vprasanja-razlicni-odgovori","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/6785","title":{"rendered":"Ista vpra\u0161anja, razli\u010dni odgovori"},"content":{"rendered":"

Kritika razstave<\/p>\n

Sestanki na prostem
\nDru\u017ebena ekologija v umetni\u0161kih akcijah <\/em>
\nSkupinska dokumentacijska razstava
\n10. 11.\u20137. 12. 2014, Likovni salon v Celju
\nUmetniki: Lenka \u0110orojevi\u0107, Ne\u017ea Jurman, Matej Stupica, Nika Autor, Miha Ciglar, Tina Valentan, Jana Putrle Srdi\u0107, Zoran Srdi\u0107 Jane\u017ei\u010d, Nika Arhar, Pia Brezav\u0161\u010dek, Katja \u010ci\u010digoj, Sa\u0161ka Rakef, Jasmina Zalo\u017enik, Andreja D\u017eaku\u0161i\u010d, Simon Macuh in Iva Tratnik (SIVA)
\nKuratorica: Ida Hir\u0161enfelder<\/p>\n

\n

Na skupinski dokumentacijski razstavi Sestanki na prostem<\/em> je bila prisotna dru\u017ebena ekologija v umetni\u0161kih akcijah. Dru\u017ebeno ekologijo lahko razumemo kot pojem, ki opisuje nove dodane vsebine, druga\u010dne prijeme in novo vzpostavljena razmerja, kar se ti\u010de pre\u017eivetja, predvsem med ranljivimi skupinami. Umetniki so gotovo med njimi. Zlasti mladi ustvarjalci si posku\u0161ajo zagotoviti eksistenco v prekernem delu. Re\u0161itve so iskali \u00a0v povezovanju, sodelovanju in odprtih kolektivnih procesih.<\/p>\n

Razstava Sestanki na prostem<\/em> je bila zasnovana v skupnem prostoru, kjer so se prepletale vizualne in zvo\u010dne avtorske intervencije ter postavitve. Prikazala je sodobne prijeme avtorjev pri iskanju odgovorov, kako se spoprijeti s problematiko pre\u017eivetja v dana\u0161njem \u010dasu. Sklop petih postavitev je zdru\u017eil medsebojno izrazito razli\u010dne avtorske prijeme in poetike. Kako bi lahko povezali razli\u010dne principe v skupno misel, ki povezuje avtorje?<\/p>\n

Ob vhodu razstavnega prostora nas je na ekranih prestregel videozapis participatorne akcije in instalacije Boxing Match<\/em>. V letu 2012 so v galerijo Kresija v Ljubljani avtorji \u2013 intermedijska umetnica in grafi\u010darka Lenka \u0110orojevi\u0107, kiparka in ilustratorka Ne\u017ea Jurman in intermedijski umetnik in kipar Matej Stupica \u2013 postavili instalacijo Boxing Match<\/em>. V prostoru galerije, ki so mu umetniki namenili perspektivi\u010dno pozicijo, so umestili citate iz manifestov razli\u010dnih umetni\u0161kih skupin: \u00bbBodi ambiciozen. Bodi skromen. Bodi to, kar mora\u0161 biti. Bodi to, kar od tebe \u017eelijo \u2026\u00ab Ve\u010d kot sto citatov je izzivalo publiko in jo posku\u0161alo pripraviti k sodelovanju. Obiskovalci so bili ob otvoritvi povabljeni oziroma nagovorjeni na dvoboj z umetniki, v pravi boksarski spopad. Plasti\u010dne lutke so bile prikazane kot mitolo\u0161ka bitja, kot kentavri s pritrjenimi fotografijami obrazov umetnikov na obrazih. Ob otvoritvi je nastal posnetek pretepa kentavrov, umetnikov in obiskovalcev, ki je slu\u017eil kot dokumentarno gradivo za nadaljnje postavitve. V drugem delu razstave so bili prikazani prizori\u0161\u010de spopada s \u010drepinjami, zvo\u010dni posnetek branja manifestov in videoposnetek otvoritve s spopadom. Naslov instalacije Boxing Match<\/em> lahko razumemo dvopomensko. Poimenovanje lahko interpretiramo kot odnos sistema nasproti umetniku in publiki. Sistem se trudi z uniformiranjem, vloga umetnika pa je ravno nasprotna.<\/p>\n

Video Fiktivne situacije<\/em> iz leta 2010 je prikaz raziskovanja financiranja kulture in umetnosti. Evropske fundacije in organizacije, ki so bile usmerjene v financiranje projektov, so zahtevale podreditev sodelujo\u010dih do te mere, da so zanemarile svoje ideje in nazore. V svojem delovanju so se popolnoma prilagodile zahtevam in razpisom kulturne politike Evropske unije. Intermedijski avdio-plesni performans zvo\u010dnega umetnik Mihe Ciglarja, plesalke Tine Valentan in re\u017eiserke dokumentarnih filmov Nike Autor je opozoril na dejstvo, da umetniki spreminjajo svoje delovanje, da sploh lahko delujejo.<\/p>\n

Predavateljski performans Koreografiranje izra\u010dunov<\/em> Nike Arhar, Pie Brezav\u0161\u010dek, Katje \u010ci\u010digoj, Sa\u0161ke Rakef in Jasmine Zalo\u017enik je postavil kriti\u010darke in gledali\u0161ke ustvarjalke v vlogo fizi\u010dnih delavk. Oble\u010dene v delavske pajace so prikazale na\u010din dela kulturnih ustvarjalk, ki se je odvijal v doma\u010dem okolju. Sestanki in slu\u017ebeni pogovori so potekali doma, ob hrani so ustvarjale in med tem prera\u010dunavale finan\u010dne konstrukcije projektov. Ob raziskovanju lastnih pogojev dela je bila prisotna obilica humorja in absurda ob dejstvu, da jih na\u010din ustvarjanja v dana\u0161nji dru\u017ebi evidentno iz\u010drpuje. Na razstavi je bil predstavljen videozapis postavitve iz leta 2012.<\/p>\n

V kolik\u0161ni meri obleka dolo\u010da \u010dlovekovo vlogo v dru\u017ebi? Na to vpra\u0161anje je posku\u0161ala odgovoriti avtorska skupina SIVA (Andreja D\u017eaku\u0161i\u010d, Simon Macuh in Iva Tratnik) v videoperformansu in intervencijah v javnem prostoru iz leta 2012, ki so jih poimenovali Obleka \u2026 \u010dloveka<\/em>. Priredili so ve\u010d lo\u010denih dogodkov, na svoji ko\u017ei so preizkusili goloto in odevanje v \u017eivalske ko\u017ee ter preverili, do kolik\u0161ne mere je \u010dlovek vpet v naprej dolo\u010dene vloge in funkcije. Prikaz diametralno nasprotnih vzorcev obna\u0161anja od pri\u010dakovanih je zbujal nelagodje v javnem prostoru. V restavracijo s hitro prehrano je vstopila izbrano opravljena dru\u017eba, ki bi jo lahko sre\u010dali ob obisku operne predstave. V nasprotju z zakonitostmi, ki vladajo v potro\u0161ni\u0161ki dru\u017ebi, je potekala njihova ve\u010derja sve\u010dano. Sve\u010dano in po\u010dasi v nasprotju z utripom, ki ga je gledalec zahteval in pri\u010dakoval. Stereotipizacija zunanjih podob ljudi je nedvomna.<\/p>\n

Kot zadnja oziroma prva postavitev glede na pozicijo, ki nas je prestregla pred vhodom v Likovni salon Celje, je bil umetni\u0161ki uli\u010dni performans Intelektualne kurbe<\/em>. Performans je nadaljeval cikel javnih intervencij, za\u010detih znotraj projektov Evropske prestolnice kulture v Mariboru leta 2012. Takrat je tudi mesto Maribor dobilo svojo rde\u010do \u010detrt. Vsakokratno postavitev performansa sta avtorja, producentka in pesnica Jana Putrle Srdi\u0107 in kipar, intermedijski umetnik ter lutkar Zoran Srdi\u0107 Jane\u017ei\u010d, prilagodila specifi\u010dni lokaciji. V Mariboru so intelektualne kurbe npr. nudile svoje usluge v starih pohorskih gondolah. V letu 2014 sta avtorja koncepta nadaljevala programsko misel na Trgu francoske revolucije v Ljubljani v okviru festivala Svetlobna gverila in se vsebinsko navezala na prireditve Muzeja in galerij mesta Ljubljane ob obletnici Emone. Takrat so svoje znanje intelektualke ponujale s pomo\u010djo zvodnika, ki je nagovarjal mimoido\u010de. Mimoido\u010de je ustavil, jim ponudil usluge intelektualk in posku\u0161al z njimi skleniti posel. Strani\u0161\u010dna \u0161epetanja<\/em> so se odvijala v umetni\u0161kih objektih \u2013 strani\u0161\u010dih, ki so jih izdelali kiparji, in so posku\u0161ala povzeti kulturo skupnih strani\u0161\u010d v rimski kulturi.<\/p>\n

Na Sestankih na prostem<\/em> pa sta avtorja vzpostavila intimni prostor za pogovore kar pred vhodom v galerijski prostor. S prosojno ta\u010dico so bili ogrnjeni retro svetilka oran\u017ene barve iz zgodnjih \u0161estdesetih let, udoben in vidno obrabljen naslonja\u010d, stol za obiskovalca ali obiskovalko, ki bosta zakupila \u010das za kratko, a intenzivno intimno intelektualno razmerje. Tokratne intelektualne usluge pa sta ob otvoritvi razstave nudili kuratorica, piska in predavateljica Petja Grafenauer ter likovna umetnica in antropologinja Sla\u0111ana Mitrovi\u0107. Pridru\u017eili sta se mno\u017eici intelektualk, umetnic in humanistk, ki so krojile vznemirljive pogovore na preteklih sre\u010danjih, in jih obogatili s svojim znanjem, verbalnimi ve\u0161\u010dinami in duhovitostjo.<\/p>\n

Dru\u017ebeno kriti\u010dni in mestoma humoren performans je \u017eelel opozoriti na problem podcenjenega dela mladih intelektualk. Kolik\u0161no je ustrezno pla\u010dilo za intelektualne usluge? Moralno sporno? Nedvomno. \u00bbSi \u0161el?\u00ab \u00bbDa, sem.\u00ab \u00bbNo, kako je bilo?\u00ab \u00bbEj, super!\u00ab \u00bbA si poro\u010dni prstan snel?\u00ab \u00bbNe, nisem. Ni je motilo. Ona je profesionalka.\u00ab Intelektualne kurbe<\/em> so se predajale oralnemu u\u017eitku. Pogovor je tekel o filozofiji, literaturi, umetnosti in tudi vsakdanjih stvareh. Morda se nam je ob konceptu Intelektualne kurbe<\/em> lahko zastavilo tudi nekaj pomislekov. Ali lahko in na kak\u0161en na\u010din ovrednotimo intelektualno delo? Kako zastavimo vrednost misli in ideji? Ali s tem, ko postavimo ceno, dejansko intelektualno delo razvrednotimo in banaliziramo? Razmislek o tem naj ostane odprt.<\/p>\n

Obiskovalca razstave je lahko preplet vizualnih in zvo\u010dnih dra\u017eljajev nagovoril, da sprejema vsebino razstave kot povezano celoto. Meje med posameznimi avtorji so tako postale zabrisane, saj so le-ti uporabili sorodne prijeme in likovne izraze ter so s svojimi deli iskali odgovore na ista vpra\u0161anja. Po drugi strani pa je bila razstava zasnovana z lo\u010ditvijo postavitve posameznih avtorskih skupin. Kuratorka je postavila in opremila vsak zaklju\u010den del z opisom izvirne javne akcije ali performansa, ki je obiskovalca vodil skozi misel avtorja. Teksti so bili dobrodo\u0161li in nujni za poglobljeno razumevanje, \u0161e bolj celovit uvid pa je ponujalo vodstvo po razstavi.<\/p>\n

Razstava nam je zagotovo nudila ilustrativen vpogled v ustvarjalnost sorodnih umetnikov. Ob sorodnih vsebinah, ki so jih ustvarjalci obravnavali pri svojem delu, pa ni bilo povsem jasno, ali jih je avtorica \u017eelela zdru\u017eiti zaradi skupnih lastnosti ali je \u017eelela ob sinergiji vzpostaviti neko novo kvaliteto. \u010ce je bil cilj avtorice avtorje razmejiti, ji je to le deloma uspelo. Sprehod po razstavi ni nudil nedvoumnih usmeritev, kako pristopiti k ogledu. Znaten napor je terjal razumevanje, kje se delo enega avtorja kon\u010da in drugega pri\u010dne, saj je njihovo delovanje podobno, prav tako prikaz. Razstava Sestanki na prostem<\/em> je zato potrebovala in zahtevala pozornega in zvedavega obiskovalca, ki ga obilica likovnih in zvo\u010dnih informacij ni odvrnila, temve\u010d povabila.<\/p>\n

Mojca Sfiligoj<\/em><\/p>\n

\n

Fotografije z odprtja razstave: Nik Jarh<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kritika razstave Sestanki na prostem Dru\u017ebena ekologija v umetni\u0161kih akcijah Skupinska dokumentacijska razstava 10. 11.\u20137. 12. 2014, Likovni salon v Celju Umetniki: Lenka \u0110orojevi\u0107, Ne\u017ea Jurman, Matej Stupica, Nika Autor, Miha Ciglar, Tina Valentan, Jana Putrle Srdi\u0107, Zoran Srdi\u0107 Jane\u017ei\u010d, Nika Arhar, Pia Brezav\u0161\u010dek, Katja \u010ci\u010digoj, Sa\u0161ka Rakef, Jasmina Zalo\u017enik, Andreja D\u017eaku\u0161i\u010d, Simon Macuh in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6792,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6785"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6785"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6785\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9221,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6785\/revisions\/9221"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6792"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6785"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6785"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6785"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}