\n18. 11. 2014\u20131. 3. 2015, MGLC Ljubljana<\/p>\n
\n
V ljubljanskem Mednarodnem grafi\u010dnem likovnem centru (MGLC) je pod preprostim nazivom Zbrana<\/em> dela<\/em> med 18. 11. 2014 in 1. 3. 2015 na ogled postavljena pregledna razstava del umetnice Alenke Pirman. <\/em>\u017de na za\u010detku nismo mogli ne opaziti skoraj vzorne organizacije. Razstavo, ki je zaobjela petindvajset let njenega dela, so celo leto pripravljali trije kustosi, Barbara Bor\u010di\u0107, Nevenka \u0160ivavec in Bo\u017eidar Zrinski, v sodelovanju z umetnico samo; ob otvoritvi je iz\u0161el \u017eepni vodi\u010d, obse\u017enej\u0161i katalog pa bo iz\u0161el v \u010dasu trajanja razstave; pozabljeno ni bilo niti na spremljajo\u010de materiale, kartice in spominke, ki obi\u010dajno take razstave spremljajo v tujini. \u010ceprav bi taki pogoji v dandana\u0161njih \u010dasih morali biti standardni, so pri nas postali razko\u0161je.<\/p>\n Alenka Pirman je leta 1989 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1996 in 1998 je \u0161tudirala Antropologijo vsakdanjega \u017eivljenja na Fakulteti za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij (ISH) v Ljubljani. Trenutno opravlja doktorski \u0161tudij heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.<\/p>\n V \u017eivljenju je po\u010dela ne\u0161teto razli\u010dnih re\u010di: bila je glavna urednica revij Likovne besede<\/em> in M’zin<\/em> (1991\u201392), umetni\u0161ka vodja Galerije \u0160KUC (1990\u201396), pomo\u010dnica direktorice Sorosovega centra za sodobno umetnost Ljubljana (1997\u201399), soustanoviteljica in mentorica izobra\u017eevalnega programa za kustose sodobne umetnosti Svet umetnosti (1996\u201398), podpredsednica Sveta direktorjev Mednarodne mre\u017ee za sodobno umetnost ICAN (1998\u201399), urednica in vodja spletnega medija Artservis (2001\u201304), voznica taksija (2003 in 2007\u201308) ter sourednica spletnega portala Culture.si (od leta 2009).<\/p>\n Njen umetni\u0161ki opus je podobno pester kot njen \u017eivljenjepis. Za\u010detek v zgodnjih 90. letih je bil vezan na \u00bbkvaziin\u0161titucije\u00ab, ki si jih je sama izmislila in ustanovila: SK8 Muzej (1991\u201393), RIGUSRS \u2013 Raziskovalni in\u0161titut za geo-umetni\u0161ko statistiko RS (1997, z Vukom \u0106osi\u0107em in Ireno Woelle) in In\u0161titut za doma\u010de raziskave (1994\u201398). V naslednjih letih je sodelovala z umetni\u0161kimi kolektivi Luther Blissett\/01.org (1998) in Bughouse (2002\u201303). Hkrati je delala tudi metodolo\u0161ke razstavne projekte: zbirko nem\u0161kih izposojenk (Arcticae horulae<\/em>, 1991\u201398), razstavo dokumentov v Policijskemu muzeju (Primer. Umetnost in kriminaliteta<\/em>, 2005, z Biserko Debeljak). Med letoma 2001 in 2009 je delala na seriji manj\u0161ih umetni\u0161kih del in akcij, ki jih je zaklju\u010dila z razstavo Deveta Koromandija<\/em>. Leta 2004 je z Damijanom Kracino in Janijem Pirnatom ustanovila Dru\u0161tvo za doma\u010de raziskave, ki se ukvarja z razstavnimi in spletnimi umetni\u0161kimi projekti, namenjenimi \u0161ir\u0161emu ob\u010dinstvu (Kabinet<\/em>, 2005\u201310; Razvezani jezik<\/em>, prosti spletni slovar \u017eive sloven\u0161\u010dine<\/em>, od 2004; Indija.si<\/em>, od 2007; Dobesedno brez besed<\/em>, 2010; Trda dejstva<\/em>, 2012\u201313).<\/p>\n O njenemu delu je bilo relativno malo napisanega, obstaja pa ve\u010d intervjujev, v katerih je sama zelo premi\u0161ljeno in duhovito artikulirala svoje izjave in nastope.<\/p>\n Kustosi so pri\u010deli organizacijo razstave z izdelavo podrobnega seznama celotnega opusa umetni\u010dinih del, potem pa za razstavo izbrali le klju\u010dne projekte. Pri tem so se spoprijeli z ve\u010d te\u017eavami: \u0161tevilo del je ogromno, ve\u010dina jih ni ne monumentalna ne vizualno privla\u010dna navadnemu obiskovalcu, umetnica se je \u2013 skladno s svojim umetni\u0161kim in estetskim kredom \u2013 zavestno odpovedala rekonstrukciji \u017ee zaklju\u010denih projektov. Dodatno te\u017eavo pa jim je predstavljalo tudi razstavi\u0161\u010de\u00a0 s svojimi prostorskimi in zgodovinskimi zna\u010dilnostmi ter omejitvami. Kljub vsemu (mogo\u010de pa tudi prav zato) so dosegli tisto, kar so si \u2013 po besedah Barbare Bor\u010di\u0107 \u2013 na za\u010detku zastavili: definirali so koreografijo razstave, ki obiskovalca preprosto in smiselno vodi po devetih sobah, ter oblikovali sleherno sobo kot razstavo znotraj razstave. Sosledja prostorov niso zastavili kronolo\u0161ko: dela so za posamezne prostore izbrana glede na temo, ki ji v celoti sledijo ali jo dopolnjujejo. Nekatere sobe so v celoti posvetili enemu samemu projektu (ali objektu), v kak\u0161ni drugi so postavitev zasnovali kot dialog med ve\u010d nasproti si postavljenimi deli. Na\u010din in gostota postavitve sta iz sobe v sobo variirala glede na veliko \u0161tevilo in raznovrstnost artefaktov, ki so, tako Bor\u010di\u0107eva, kot razsut tovor: objekti, skice, zapiski, dokumenti, uradna in neuradna korespondenca, fotografije, zvo\u010dni in video zapisi. Kljub relativni obse\u017enosti in precej\u0161njemu \u010dasovnemu razponu petindvajsetih let je bila razstava kot celota videti intimna in obvladljiva.<\/p>\n Za\u010dela se je \u017ee od zunaj: na gradbeno ograjo pred vhodom v MGLC so namestili pove\u010dane risbe iz serije V liftu,<\/em> ki nas spremljajo tudi po stenah stopni\u0161\u010da. Serija je nastajala med letoma 1999 in 2014, ko je umetnica zbirala pogovore, ki jih je poslu\u0161ala med vo\u017enjo z dvigalom. Na za\u010detku jih je razstavljala pretipkane na papir in uokvirjene skupaj s fotografijo notranjosti dvigala, po letu 2013 pa je njen sin Tibor Bolha po zbranih dialogih narisal stripe.<\/p>\n Posebej za razstavo so odprli novo muzejsko trgovino, ki je s prodajnim programom, vezanim na posamezne projekte, zami\u0161ljena kot enakopraven del razstave, delovala pa bo tudi po njenem zaprtju.<\/p>\n Skup eksponatov, ki so razstavljeni v preddverju, pred samim vhodom (osebni predmeti, dokumenti, fotografije in objekti iz umetni\u010dine obstranske neumetni\u0161ke dejavnosti) je njen kratki alternativni \u017eivljenjepis.<\/p>\n Razstava se je za\u010dela z deli iz cikla Deveta Koromandija<\/em>, ki so obiskovalcu razstave predstavila njene osnovne \u010dasovne in prostorske koordinate. Niz na videz nepovezanih del, ki so nastajala med letoma 2001 in 2009, je umetnica razstavila pod naslovom Deveta<\/em> Koromandija<\/em>. Poimenovanje je nastalo kot njen odgovor na sre\u010danje dveh klasi\u010dnih slovenskih besedil, Stritarjeve Devete<\/em> De\u017eele<\/em> (1878) in Mahni\u010deve Indije Ko(ro)mandije<\/em> (1884), ki ga razlaga kot sre\u010danje dveh nasprotujo\u010dih si konceptov \u2013 utopije in antiutopije.<\/p>\n Sledila je soba, posve\u010dena fiktivnemu In\u0161titutu za doma\u010de raziskave (IDR) in z dokumentacijo ve\u010dih projektov z letaki in fiktivnimi \u010dasopisnimi \u010dlanki. Umetnica je IDR osnovala leta 1996 med pripravo projekta Arcticae horulae<\/em> (ki je v nadaljevanju razstave bil predstavljen v lastni sobi). Z njim je za\u010dela raziskovati in problematizirati protislovno navezo umetnosti in in\u0161titucij, kar je ena od tem, ki jih v svojemu ustvarjanju nenehno ponavlja in reciklira. V isti sobi so \u0161e preproste ra\u010dunalni\u0161ke animacije, s katerimi je umetnica le nadgradila originalno vizualno poezijo slovenskih avtorjev iz 60. let (Najlep\u0161e pesmi<\/em>, 2006). Na oknu je delo O poklicu<\/em> (2014), kjer je izseke iz besedila Bo\u017eidarja Jakca o svobodni izbiri poklica umetnika in njegovi odgovornosti do dru\u017ebe pretipkala na indigo papir in ga prilepila na steklo.<\/p>\n Naslednja soba je bila v celoti posve\u010dena \u0161e eni od avtori\u010dinih fiktivnih in\u0161titucij, SK8 Muzeju, ki ga je osnovala leta 1991, upajo\u010d, da bo pri\u0161la do zavr\u017eene rolke Marka Jazbin\u0161ka, takratnega najbolj\u0161ega slovenskega skejterja. Razstavljeni dokumenti in razli\u010dni objekti: potiskane majice in rolke predstavljajo le manj\u0161i del prvotne postavitve muzeja \u2013 del predmetov je bilo nemogo\u010de izslediti, a umetnica si rekonstrukcije ni \u017eelela.<\/p>\n Sledil je prostor s projektom Poslednja beseda <\/em>(2007\u20132014) iz cikla Deveta Koromandija<\/em> in s fiktivnima \u010dlankoma o obisku Luciana Pavarottija v Ljubljani, izvedenima v sklopu IDR leta 1997. V Poslednji<\/em> besedi<\/em> je avtorica problematizirala odtujenost in izpraznjenost, hkrati pa nasilnost jezika v javnih medijih. Z enostavnim algoritmom je iz nosilnega \u010dlanka v \u010dasopisu Delo iz\u0161tevala besede in to po\u010dela tako dolgo, dokler na koncu ni ostala samo ena beseda. Zapiski vmesnih iz\u0161tevanj so bili natisnjeni v 10.000 izvodih in brezpla\u010dno razpo\u0161iljani. Kot zanimivost: oblikovalec zapiskov in izbran font sta bila ista kot v za\u010detnem \u010dlanku. Besedo, ki je ostala, je odtisnila tudi na koledar in jo v\u017egala v kuhinjske stole, ki so prav tako razstavljeni. V projektih Luciano Pavarotti: Visoki C za Evropo <\/em>in Luciano Pavarotti: Slovenija vstopa v Evropo<\/em>, oba iz leta 1997 in narejenima v sklopu IDR, je umetnica v \u010dasopis vstavila lastna \u010dlanka, ki predstavljata njen neposreden odgovor na takratno dru\u017ebeno situacijo: vstop Slovenije v EU, organizacijo Evropskega meseca kulture in idejo spopada visoke in mno\u017ei\u010dne kulture nasploh. Fotokopije je razna\u0161ala po nabiralnikih ter jih po\u0161iljala na izbrane naslove.<\/p>\n Edina \u00bbklasi\u010dna\u00ab likovna dela na razstavi (zgodnja, iz leta 1989\u20131990) so zasedala osrednji in najmanj\u0161i prostor razstave. Predstavljeni objekti so bili narejeni v razli\u010dnih tehnikah in medijih ter, \u010deprav bi jih lahko definirali kot slikarska dela, sta bila \u017ee takrat razvidna dolo\u010dena nezainteresiranost za formo in odklon v konceptualnost.<\/p>\n Naslednja soba je bila posve\u010dena projektu Arcticae Horulae<\/em>, ki je bil narejen v okviru IDR in predstavljen s fotografijami, z uradno korespondenco in dejanskimi objekti. Projekt je nastal leta 1991 iz avtori\u010dine osebne zbirke nem\u0161kih izposojenk v slovenskem jeziku. Nadaljeval se je 1995 kot predstavitvena razstava objektov, zastavic z izvezenimi besedami na medeninastih podstavkih, v Narodni in univerzitetni knji\u017enici v Ljubljani. Zbirka je bila potem izdana v knji\u017eni obliki slovarja z enakim naslovom. Umetnica je projekt zaklju\u010dila leta 1998, ko je slovar dobil svojo uradno kritiko v Knji\u017eevnih listih. Naknadno sta bila leta 2005 slovar in arhiv zbirke digitalizirana in ponujena v brezpla\u010dno uporabo na spletu. Delo je v zbirki ljubljanskega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), vendar so v tamkaj\u0161nji postavitvi zgre\u0161eno izpostavili le artefakte (zastavice) kot kon\u010dni umetni\u0161ki objekt, brez da bi dokumentirali razvoj metode, ki je dejansko vsebina dela.<\/p>\n V naslednji sobi je bil edini eksponat zlati zobotrebec, del umetni\u0161kega projekta Ideal<\/em>. Umetnica je s tem projektom raziskovala mo\u0161ke stereotipe ter idejo vrednotenja in celovitosti umetni\u0161kega dela. Projekt, v katerem so v Zlatarni Celje po njenih navodilih in po obstoje\u010dem modelu odlili sto zobotrebcev, je prvi\u010d dala na ogled leta 2001. Na prvi razstavi so bili zobotrebci razstavljeni v celofanski embala\u017ei z originalnim papirnatim trakom. Potem je umetnica, skladno s svojim stali\u0161\u010dem, da dela ne \u017eeli ohranjati kot celote, zobotrebce prodajala posamezno.<\/p>\n Sledila je soba z video zapisom projekta Maslo na glavi<\/em>, narejenim v okviru Dru\u0161tva za doma\u010de raziskave (DDR) leta 2011 za razstavo Dobesedno brez besed<\/em>, v katerem je umetnica s sodelavci raziskala dobesedni pomen besed oziroma besedno zvezo \u00bbimeti maslo na glavi\u00ab. V istem prostoru je bil prikaz skupinske akcije uvajanja nove merske enote \u2013 slovenskega mediteranskega metra (smm). Umetnica je akcijo leta 1997 izvedla s \u0161tevilnimi sodelavci s pomo\u010djo \u0161e ene fiktivne in\u0161titucije \u2013 Raziskovalnega in\u0161tituta za geo-umetni\u0161ko statistiko RS (RIGUSRS), predstavljena pa je bila z razli\u010dnimi dokumenti, fotografijami in videom.<\/p>\n Zadnji prostor je bil posve\u010den projektu Zapri o\u010di in glej<\/em> (2006), v katerem je raziskovala izpraznjenost razli\u010dnih predavanj in predstavitev, ki smo jim nenehno pri\u010de. Mo\u017enosti programa PowerPoint je pripeljala do absurda tako, da je naredila animacijo iz praznih diapozitivov, ki se obra\u010dajo in v nedogled projicirajo svojo praznino. Zraven je anketa Ali lahko premagate \u017eivljenjske stiske?<\/em> iz leta 1997, narejena v sklopu IDR, ki humorno komentira popularne medije in njihov vpliv na vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n V vseh prostorih so razstavo spremljala kratka besedila, ki ori\u0161ejo ozadje projektov in jim podajo osnovne \u010dasovne in prostorske koordinate. Nekaj ve\u010d podatkov je umetnica sama ponudila v kratkem vodi\u010du po razstavi, \u0161e ve\u010d pa jih je mogo\u010de najti v ob\u0161irnem katalogu razstave. Tudi spremljevalni program (predavanja, delavnice, ekskurzije, dru\u017eabni ve\u010deri in vodstva) je bil zami\u0161ljen kot neposredno nadaljevanje razstave in obravnavanje tem, s katerimi se umetnica ukvarja.<\/p>\n Delo Alenke Pirman je te\u017eko definirati \u2013 lahko govorimo o heterogeni zbirki razli\u010dnih in navidez navadnih artefaktov, ki jih v homogeno celoto zdru\u017euje ponavljajo\u010di se na\u010din obravnave. Forma in estetika sta zanjo nebistveni: letaki za posamezne akcije so zavestno \u00bbgrdi\u00ab, najraje uporablja poceni materiale in \u010dimbolj preproste tehnike, zato ne presene\u010da njena izjava, da je \u00bbumetnost preve\u010d dragocena, da bi bila draga\u00ab. Osnovna tema, ki se v razli\u010dnih oblikah ponavlja skozi celoten opus, ne glede na humoren ton, je vedno reakcija skrajno ob\u010dutljivega posameznika na svet, ki se odvija okrog njega. V njenem delu sre\u010damo trk utopije in antiutopije, nacionalizem, preizpra\u0161evanje funkcije muzeja oziroma javne in\u0161titucije nasploh, dru\u017ebeno funkcijo kulture, izbiro umetni\u0161kega poklica in odgovornost, ki jo ta poklic prina\u0161a, vdor politi\u010dnega govora v vsakdanje \u017eivljenje, vlogo javnih medijev, spolne stereotipe, odtujenost uradnega in pogovornega jezika, uporabo ali neuporabo tehnologije. Publiko provocira z akcijami, v katerih lucidno me\u0161a fikcijo in realnost, javno in osebno, skrajno resno in duhovito, v\u010dasih ironi\u010dno, celo sarkasti\u010dno. V nekaterih navadne birokratske metode zbiranja podatkov, arhiviranja, uradne korespondence in zbiranja medijskih prispevkov brez pomisleka ter skoraj brez kakr\u0161ne koli intervencije dviguje na nivo umetni\u0161ke prakse. S skoraj neopaznim zasukom jih uporablja za doseganje lastnih umetni\u0161kih ciljev. Obiskovalec je pred njenimi deli najve\u010dkrat zmeden, ker se mu \u2013 zlasti brez resnega poglobljanja v teoretsko ozadje dela \u2013 meja med njeno umetnostjo in resni\u010dnim \u017eivljenjem lahko izmuzne. Bolj ob\u010dutljivega pa prisili k preizpra\u0161evanju lastnega odnosa do problemov, zna\u010dilnih za sodobni svet in dru\u017ebo, v kateri \u017eivimo, in ki jih v svojem opusu nenehno izpostavlja. S svojimi deli vztrajno nastavlja zrcalo, v katerega najraje ne bi zrli. In celo morebitni nasmeh, ki ga izvabi ogled nekaterih del, ima rahlo grenek priokus. Celoten opus Alenke Pirman je preprosto reakcija ob\u010dutljivega posameznika na nesmisel, ki ga obkro\u017ea in ogro\u017ea. To je poskus borbe proti veliko mo\u010dnej\u0161emu nasprotniku, zanjo uporablja njegovo lastno oro\u017eje, zraven pa pristavi \u0161e kan\u010dek humorja. To ni razstava, ki bi obiskovalca o\u010darala z veliko gesto in briljantno izvedenimi eksponati. Resni\u010dno navdu\u0161ila bo le redke, vsem drugim pa bo, upam, vsaj malo odprla o\u010di in jih pritegnila k premisleku o re\u010deh, ki jih tako zlahka jemljemo za samoumevne.<\/p>\n Jerko Glu\u0161\u010devi\u0107<\/em><\/p>\n Fotografije: Alenka Pirman, Zbrana dela<\/em>. Postavitev razstave v MGLC. \u00a9MGLC. Foto: Ur\u0161ka Boljkovac<\/p>\n
\n
<\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure>