{"id":69,"date":"2007-02-28T12:36:53","date_gmt":"2007-02-28T11:36:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/69"},"modified":"2018-07-11T21:14:50","modified_gmt":"2018-07-11T19:14:50","slug":"februarska-srecanja-laboratorija-sveta-umetnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/69","title":{"rendered":"Februarska sre\u010danja Laboratorija Sveta umetnosti"},"content":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks
\n2006\/2007
\nLetnik 10<\/p>\n

\n\n\n\n
Preoblikovanje in vsebinska prenova ute\u010denih programov sta pripeljala, do vzpostavitve Laboratorija SU<\/strong>, v katerem sodelujejo izbrani dosedanji udele\u017eenci \u0161ole, ki debatirajo o kuratorskih praksah, analizirajo, kontekstualizirajo in vrednotijo sodobno umetnost.Sre\u010dujejo se pribli\u017eno dvakrat mese\u010dno, poleg tega pa vodijo intenzivno komunikacijo na spletnem forumu Sveta umetnosti in preko mailing list. Smernice, ki jih je Laboratorij SU<\/strong> za\u010drtal na delovnem vikendu v Labinu<\/a>, so postale klju\u010dni segment dela in raziskav, na katerega se sedaj osredoto\u010dajo posamezniki, ki so vpleteni v sam proces. Zaradi organizacijske strukture in specifi\u010dnega na\u010dina dela se udele\u017eenci Laboratorija SU razdelili v delovne skupine, kar jim bo omogo\u010dilo ve\u010dji pregled in a\u017eurnost na posameznih podro\u010djih delovanja. Skupine so:<\/p>\n
    \n
  • Odnosi z javnostmi (Petja Grafenauer, Monika Ivan\u010di\u010d in Petra Kap\u0161)<\/li>\n
  • \u010crpanje finan\u010dnih sredsev (Vasja Nagy in Jaka \u017deleznikar)<\/li>\n
  • Tehni\u010dna ekipa (Ivana Bago in Mojca Puncer)<\/li>\n<\/ul>\n
    \n

    Predvsem pa se je Laboratorij<\/strong> v februarju posve\u010dal organizaciji okrogle mize<\/strong> in koncipiranju kon\u010dnega dogodka in sicer skozi dva razli\u010dna tipa delovanja:<\/p>\n

      \n
    1. Raziskovanje \u2013 vsekakor zelo anga\u017eiran in zahteven del, saj od udele\u017eencev zahteva popoln anga\u017ema in veliko \u010dasa.<\/li>\n
    2. Sodelovanje kustosov in umetnika \u2013 zelo zanimiv princip delovanja, ki je v celoti odvisen od na\u010dina prezentacije, anga\u017emaja in nivoja komunikacije med vpletenimi v projektu.<\/li>\n<\/ol>\n

      Nekaj izto\u010dnic iz katerih so izhajali pogovori:<\/strong><\/p>\n

        \n
      • Potrebno je bilo natan\u010dno definirati tiste vidike kuratorstva, ki jih \u017eelimo raziskati s pomo\u010djo okrogle mize. Glavno vodilo je kriti\u010dno soo\u010denje mnenj in pozicij posameznih akterjev, ki lahko prispevajo pomembne orientacijske to\u010dke za na\u0161o nadaljno raziskavo.<\/li>\n
      • Razmislek, ali \u017eelimo imeti udele\u017eence okrogle mize in sam dogodek kvalitetno posnet in dokumentiran (mo\u017enost, da kasneje uredni\u0161ko in interpretativno pristopimo k urejanju materiala in ga porabimo tudi pri \u201csklepnem dogodku\u201d) ali celo \u201cumetni\u0161ko\u201d obdelan (kot produkcijo, v katero kasneje kot kustosi ve\u010d ne posegamo)?<\/li>\n
      • Razmislek, koliko ja za na\u0161e raziskovalno delo pomembno dejstvo, da je sam laboratorij odraz neke \u201ckrizne\u201d, \u201cprelomne\u201d, \u201cprehodne\u201d situacije tako na podro\u010dju usposabljanja\/\u0161olanja kustosov kot tudi piscev o sodobni umetnosti (nove iniciative v umetnostnem izobra\u017eevanju)?<\/li>\n
      • Koliko ta kriza v resnici zadeva samo umetni\u0161ko produkcijo (preto\u010dnost, procesulanost, odprtost, razpr\u0161enost projektov itn.)? \u010ce \u017ee razstava, je videti, da nas zanima bolj t. i. meta-raven v smislu raziskave umetnostnega sistema (kot npr. raziskava, katere rezultat je dokumentarna predstavitev razvoja kuratorske prakse v slovenskem prostoru \u2013 to\u010dke prelomov ipd.).<\/li>\n
      • Ali nas zanimajo umetni\u0161ka dela, ki tematizirajo razmerje do kustosa (podobno kot dela, ki tematizirajo produkcijske pogoje, smo-zgodovinjenje itn.)?<\/li>\n<\/ul>\n

        Seznam potencialnih sogovornikov na okrogli mizi:<\/strong><\/p>\n

        Andrej Medved, Jure Miku\u017e, Zoran Kr\u017ei\u0161nik, Mil\u010dek Komelj, Taja Brejc, Nadja Zgonik, Aleksander Bassin, Marina Gr\u017eini\u0107, Janez Strehovec, Sergej Kapus, Zdenka Badovinac, Igor \u0160panjol, Jurij Krpan, Alenka Pirman, Liljana Stepan\u010di\u010d, Barbara Bor\u010di\u010d, Tadej Poga\u010dar, Gregor Podnar, Nevenka \u0160ivavec, Meta Gaber\u0161ek Prosenc, Breda Kolar Sluga, Aleksandra Kosti\u010d, Iztok Hotko, Sa\u0161a Nabergoj, Ur\u0161a Jurman, Nata\u0161a Petre\u0161in, Dunja Kukovec, Pavla Jarc, Bojana Pi\u0161kur, Sandra Sajovic, Alenka Gregori\u010d, Bo\u017eidar Zrinski, \u201cKiberpipa team\u201d, Aurora Fonda, Sarival Sosi\u010d, Boris Gorjupi\u010d, Milena Koren Bo\u017ei\u010dek, Igor Prassel<\/p>\n

        Kako bi izbrali sogovornike in dolo\u010dili rde\u010do nit okrogle mize:<\/strong><\/p>\n

        Glavno vodilo je kriti\u010dno soo\u010denje mnenj in pozicij posameznih akterjev, ki lahko prispeva pomembne orientacijske to\u010dke za na\u0161o nadaljno raziskavo. Imena je potrebno izbirati glede na cilj okrogle mize:<\/p>\n

          \n
        • Razumevanje zgodovine kuratorstva na slovenskem<\/li>\n
        • Prepoznavanje, izpostavljanje in analiziranje prepoznavnih kuratorskih pozicij<\/li>\n
        • Ali kot kriterij izbire izpostavimo prepoznavnost kuratorske pozicije?<\/li>\n<\/ul>\n

          Eventuelna vpra\u0161anja za udele\u017eence okrogle mize: <\/strong><\/p>\n

            \n
          • Kako so se vzpostavljale kuratorske pozicije, kak\u0161ne so bile kompetence, pristopi oz. strategije?<\/li>\n
          • Njihova prva razstava<\/li>\n
          • Njihova prva razstava, ki se jim je zdela uspela<\/li>\n
          • Njihova prva naro\u010dena\/pla\u010dana razstava in kdo je bil producent\/financer<\/li>\n
          • Oris razvoja lastne kuratorske prakse – ali so razvijali razli\u010dne tipe razstav, razen enoosebnih in skupinskih<\/li>\n
          • Ali so nastopili v prostor, kjer so \u017ee pred njimi bile kuratorske prakse v praksi in kdo je bil njihov predhodnik<\/li>\n
          • Na kak\u0161en na\u010din so vzpostavljali stike s kolegi in umetniki – kje so dobivali informacije o aktivnosti umetnikov in kje znanje o kuratorstvu<\/li<\/li>\n
          • Kaj jim pri kuratorskem delu predstavlja teorijo in kaj prakso<\/li>\n
          • Kako pogosto se ob pripravi razstav ukvarjajo s pridobivanjem finan\u010dnih sredstev oziroma dodatnih finan\u010dnih sredstev, \u010de gre za programsko financiranje iz dr\u017eavnega prora\u010duna<\/li>\n
          • Ali pri projektih delujejo v ekipi ali popolnoma samostojno<\/li>\n
          • Kaj je prioriteta pri njihovem delu; umetnik, umetnost, umetni\u0161ko delo, in\u0161titucija, oni sami, publika, oziroma v kak\u0161nih razmerjih so te kategorije<\/li>\n
          • Kdo\/kaj jim je \u0161lo najbolj na roko in kdo\/kaj jih je najbolj oviralo pri delu. zunanji in notranji dejavniki<\/li>\n
          • Ali menijo, da so razstave sodobne umetnosti premalo obiskane in kaj je razlog za to<\/li>\n
          • Ali se mora kustos ukvarjati z obiskom razstave ali je dovolj, da razstavo naredi<\/li>\n
          • Katera strategija je u\u010dinkovita za pove\u010danje obiska (daljnoro\u010dno\/kratkoro\u010dno)<\/li>\n<\/ul>\n<\/td>\n
\"Februarska
\n\"Februarska
\n\"Februarska
\n\"Februarska
\n\"Februarska
\n\"Februarska<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Preoblikovanje in vsebinska prenova ute\u010denih programov sta pripeljala, do vzpostavitve Laboratorija SU, v katerem sodelujejo izbrani dosedanji udele\u017eenci \u0161ole, ki debatirajo o kuratorskih praksah, analizirajo, kontekstualizirajo in vrednotijo sodobno umetnost.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13397,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=69"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13396,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69\/revisions\/13396"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13397"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=69"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=69"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=69"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}