\nHribi in doline in rudna bogastva<\/em>
\n4. 11. 2014\u201315. 2. 2015, Moderna galerija, Ljubljana
\nKustos: Igor \u0160panjol<\/p>\n
\n
Moderna galerija skozi pregledno razstavo predstavlja delo Tadeja Poga\u010darja in P.A.R.A.S.I.T.E muzeja sodobne umetnosti. Razstava Hribi in doline in rudna bogastva<\/em> prikazuje delovanje tako umetnika kot tudi virtualnega muzeja, paralelne institucije, ki jo je Poga\u010dar ustanovil leta 1993.<\/p>\n Tadej Poga\u010dar je zaznamoval umetni\u0161ko dogajanje zadnjih desetletij in priznanje za svoje delo prejema tako v doma\u010dem kot mednarodnem okvirju. Pregledna razstava v Moderni galeriji nedvomno potrjuje veljavo umetnika in njegovega dela v slovenskem kulturnem prostoru. Tovrstna oblika “muzealizacije” je hkrati tematika, ki mo\u010dno zaznamujejo Poga\u010darjevo delo. Retrospektiva obsega knjigo in razstavo. Slednja je zaradi umetnikove obse\u017ene produkcije in prostorskih omejitev galerije podvr\u017eena temeljiti selekciji, ki jo umetnik v veliki meri opravi sam. Tudi postavitev del kustos Igor \u0160panjol bolj ali manj prepu\u0161\u010da umetnikovi viziji, kar lahko razumemo kot vnovi\u010dno provokacijo \u017eanra pregledne razstave.<\/p>\n Razstavljena dela so razdeljena v \u0161tiri tematske sklope, ki pokrivajo klju\u010dne in najbolj reprezentativne projekte Poga\u010darjevega ob\u0161irnega opusa. V grobem jih interpretiram kot za\u010detno \u2013 “predparazitsko” obdobje skupaj z za\u010detki P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti; projekte skozi katere raziskuje in posega v sisteme, ki konstruirajo splo\u0161no znanje; projekte, ki preu\u010dujejo alternativne ekonomske strukture in strategije pre\u017eivetja ter dela, ki si privo\u0161\u010dijo odmik od dru\u017ebene problematike ter so avtobiografsko naravnana.<\/p>\n Zanimivo je, da v postavitvi med seboj prepleta najbolj prepoznavna dela z deli, narejenimi za doti\u010dno razstavo in starej\u0161a dela, ki jih razstavlja prvi\u010d. Umetnikova \u017eelja je bila, da starih projektov ne rekonstruira, temve\u010d jim posku\u0161a ustvariti novo predstavno telo, ki bi se odzivalo na osnovno zgradbo in danosti prostora \u2013 to so tla in stene galerije.<\/p>\n V \u0161tirih razstavnih prostorih Moderne galerije se lahko sprehodimo skozi zgodnje obdobje, z najzgodnej\u0161im delom iz leta 1976, ko je bilo umetniku \u0161estnajst let. Gre za dokumentacijo intimne akcije, sicer del obse\u017enej\u0161e serije z naslovom Akcija brez Dogodka<\/em>, ki jo je umetnik nadaljeval v osemdesetih letih. Izvedene so bile anonimno v javnih in zasebnih prostorih, v mestu in naravi. Ve\u010dinoma so ostale skromno dokumentirane. Tri fotografije z zgovornimi naslovi \u2013 Meditiranje z mamutom, Spanje z jelenom<\/em>\u00a0in\u00a0Hranjenje medveda<\/em> \u2013 prikazujejo umetnika v empati\u010dnem odnosu do razstavljenih muzejskih artefaktov ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja.<\/p>\n Sledijo za\u010detki, ki so povezani z ustanovitvijo fiktivnega muzeja za sodobno umetnost leta 1990. Ta se nato preimenuje v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, ki posku\u0161a ponotranjiti parazitske strategije pre\u017eivetja. Tak\u0161no delovanje Poga\u010dar poimenuje Novi parazitizem. Kot parazitska in virtualna institucija se la\u017eje infiltrira v obstoje\u010de sisteme ter tako izpostavlja njihovo pozicijo mo\u010di. V projektu School’s Out!<\/em>, ki ga Poga\u010dar prvi\u010d izvede v sodelovanju s srednje\u0161olci iz gimnazije \u0160entvid leta 1997, to dose\u017ee s preprostimi posegi, kot je preureditev najdenih predmetov znotraj \u0161olske u\u010dilnice. V aktualni postavitvi se, namesto z artefakti preteklih akcij, Poga\u010dar poigrava z vizualnimi elementi iz \u0161olskih u\u010dilnic, ki jih prena\u0161a neposredno na galerijske stene.<\/p>\n Tematika ekonomije Poga\u010darju predstavlja u\u010dinkovito optiko za razbiranje dru\u017ebenih in socialnih razmerij ter strategij pre\u017eivetja. Pojavlja se v projektu Kralji ulice<\/em> iz leta 1995 in je po besedah avtorja njegov prvi kolaborativni projekt, ki vzpostavlja sodelovanje z marginalno dru\u017ebeno manj\u0161ino. Projekt poteka skozi medijsko aktivacijo in enodnevne uli\u010dne akcije z brezdomci. Na obljudenih mestnih ulicah so postavljeni podiji z naslanja\u010di, v katerih sedijo brezdomci, ki se tako dvigajo nad mimoido\u010de. Projekt je Poga\u010darjev poizkus, kako pogledu javnosti izpostaviti marginaliziran dru\u017ebeni pojav. Kot zanimivost je vredno omeniti, da je umetni\u0161ki projekt Kralji ulice<\/em> izvor poimenovanja \u0161e danes izhajajo\u010dega uli\u010dnega \u010dasopisa.<\/p>\n Sledi \u0161e nekaj uli\u010dnih projektov, najobse\u017enej\u0161i pa je gotovo projekt CODE:RED<\/em>, ki je nastal skozi sodelovanje s seksualnimi delavci. Svoj za\u010detek bele\u017ei leta 1999, ko se je rodila prva ideja, prva javna manifestacija je bila izvedena leta 2001 v obliki svetovnega kongresa seksualnih delavcev na Bene\u0161kem bienalu. Projekt CODE:RED<\/em> se nadaljuje v New Yorku, nato pa je predstavljen \u0161e na bienalih v S\u00e3o Paulu, v Istanbulu in Pragi. Postavitev zaseda dobr\u0161en del osrednjega razstavnega prostora in predstavlja razvoj projekta skozi serijo postaj, ki posku\u0161ajo zaobjeti klju\u010dne odvode delovanja CODE:RED<\/em>.<\/p>\n Poga\u010darju ni tuja niti praksa arhiviranja. V delu Arhivi uli\u010dnih ekonomij<\/em> skozi fotografije predstavlja sistemati\u010dno bele\u017eenje oblik uli\u010dne trgovine in neformalne ekonomije v razli\u010dnih mestih sveta.<\/p>\n Logiko intervencije znova uporabi pri preurejanju zasebne zbirke afri\u0161kih artefaktov dr. Franca Tretjaka, katere skrbnik je Koro\u0161ki pokrajinski muzej. Zbirka obsega \u0161tiristo del, ki jih je dr. Tretjak zbral v osemnajstih leti bivanja na afri\u0161kem kontinentu. V osrednji dvorani Moderne galerije Poga\u010dar v postavitev vklju\u010duje artefakte iz zbirke, ki segajo od vsakdanjih predmetov do umetni\u0161kih artefaktov. Razstavljeni drug ob drugem \u017eelijo zabrisati meje med vsakdanjim in umetni\u0161kim predmetom.<\/p>\n Projekt Pozor! \u017denska na ulici<\/em> se vra\u010da k lokalni doma\u010di problematiki in izpostavlja pomanjkanje poimenovanj ljubljanskih ulic po pomembnih \u017eenskih osebnostih. Poga\u010dar zaklju\u010duje razstavo v osebno izpovednem in avtobiografskem tonu z deli Na\u0161a \u017eena<\/em> in Izgubljeni spomini, <\/em>v katerem razstavi fotografije, ki jih posname Poga\u010darjev pokojni o\u010de, iz katerih ne uspe prepoznati ne kraja in ne ljudi, ki jih fotografije bele\u017eijo. Umetnik tako zaokro\u017euje svojo pot \u010dez hribe in doline ter najde rudna bogastva tam, kjer za\u010dne svojo pot \u2013 doma, pri sebi.<\/p>\n Emotivno, osebna izpovednost se skozi celotno razstavo prepleta z analiti\u010dnim, raziskovalnim ter kriti\u010dnim pristopom. Artikulirani umetnik je kot raziskovalec spregledanih, prezrtih fenomenov in fragmentov \u017eivljenja, ki se v svoji vsebinski ve\u010dplastnosti odpira le dovolj pozornemu in anga\u017eiranemu gledalcu. V svojem delovanju nenehno prestopa meje med avtorskim izjavljanjem in delovanjem v okviru P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti. Prehajanje med enim in drugim je te\u017eko opredeljivo, in zdi se, da je temu namenoma tako.<\/p>\n Poga\u010darjeva zmo\u017enost hkratnega izjavljanja razli\u010dnih pozicij je nekoliko bolj razumljiva ob dejstvu, da umetnik deluje tudi kot kurator in vodja galerije P74. Sposobnost, ki jo morda razvija vse od vzporednega \u0161tudija etnologije in umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v mladih letih.<\/p>\n Tadej Poga\u010dar muzejsko razstavo do\u017eivlja kot poglaviten medij svojega delovanja. Njegove izku\u0161nje in vsestransko delovanje znotraj polja umetnosti rezultirajo v samozavestnem in eksperimentalnem pristopu do razstave. Zanimivi so odnosi med materialnostjo Poga\u010darjevih objektov in koncepti, ki pogosto pripeljejo do tr\u010denj ali disharmonije. V \u017eelji po vizualno razgibanem prostoru, Poga\u010dar dolo\u010dena dela razstavlja na samih tleh galerijskega prostora, s \u010dimer se oddalji od predvidljive razstavne relacije stena \u2013 gledalec. Nekateri elementi razstave se lahko razkrivajo kot prazne vizualne intrige, ki jih umetnik dose\u017ee na ra\u010dun funkcionalnej\u0161e postavitve, s \u010dimer dra\u017ei prepri\u010danja o pravilnem in samoumevnem ter v gledalcu prebuja kriti\u010dno oko.<\/p>\n Maru\u0161a Megli\u010d<\/em><\/p>\n Foto: Dejan Habicht Kritika razstave Tadej Poga\u010dar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti Hribi in doline in rudna bogastva 4. 11. 2014\u201315. 2. 2015, Moderna galerija, Ljubljana Kustos: Igor \u0160panjol Moderna galerija skozi pregledno razstavo predstavlja delo Tadeja Poga\u010darja in P.A.R.A.S.I.T.E muzeja sodobne umetnosti. Razstava Hribi in doline in rudna bogastva prikazuje delovanje tako umetnika kot tudi virtualnega muzeja, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7031"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7031"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7031\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10208,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7031\/revisions\/10208"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7031"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7031"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\nRazstava Hribi, doline in rudna bogastva<\/em> zamaje sam pojem pregledne razstave. Izmika se na\u0161im pri\u010dakovanjem o sistematizirani in didakti\u010dni celoti po klju\u010du \u010dasovne linearnosti. Poga\u010dar si pri lastnem zgodovinjenju dopu\u0161\u010da ustvarjalno svobodo in se poigrava s konceptom pregledne razstave, ki jo razume kot svojevrsten \u017eanr, katerega zakonitosti posku\u0161a kr\u0161iti.<\/p>\n
\n
\nZ dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Tadej-Pogacar-razstava-MG.jpg\" "\\"Tadej")
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"