![\"Dobrodo\u0161lica](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/01.jpg\" "\\"Dobrodo\u0161lica")
\nDobrodo\u0161lica v Celjski umetni\u0161ki \u010detrti<\/p>\n<\/div>\n
V za\u010detku novembra 2014 smo se slu\u0161atelji 15. letnika \u0160ole za kustose in kritike sodobne umet<\/em>nosti v okviru programa Svet umetnosti odpravili na prvo celodnevno strokovno ekskurzijo v Celje, ki smo jo zve\u010der zaklju\u010dili z obiskom odprtja razstave Sestanki na prostem<\/em> v celjskem Likovnem salonu, kjer je bil za nas \u2013 privilegirance, ker smo slu\u0161atelji programa \u2013 organiziran voden ogled s kuratorko razstave, vsestransko kulturno delavko Ido Hir\u0161enfelder.<\/p>\n Po prijetni vo\u017enji v avtomobilih na\u0161ih kolegov ali izvajalcev programa smo, iz tistega jutra po de\u017eevnem obdobju suhe, a meglenosive Ljubljane, sre\u010dno in hitro prispeli v Celje, ki se je kopalo v zlatem jutranjem soncu, \u010desar smo se vsi razveselili. Nemudoma smo krenili proti Galeriji sodobne umetnosti Celje, kjer sta nas sprejeli vodja galerije gospa Irena \u010cer\u010dnik s sodelavko Majo Anton\u010di\u010d, kustosinjo in nekdanjo slu\u0161ateljico programa Svet umetnosti. V galeriji je bila na ogled fotografska razstava z naslovom VIDNO NEVIDNO. Afekt in razpolo\u017eenje skozi fotografijo<\/em>, skozi katero nas je popeljala njena kustosinja, Irena \u010cer\u010dnik. Pri svojem izboru del se je osredoto\u010dila na fotografije, ki bi s podobo in vsebino gledalca zadr\u017eale in mu vzbudile \u010dustvene odzive, predvsem v obliki ob\u010dutka tesnobe, nelagodja in negotovosti zaradi dogajanj v sodobnem svetu. Izhodi\u0161\u010da del so predstavljala na\u0161 odnos do, in ravnanje z naravo, ravnanje oblasti, politike, in ekonomije, ki ima za posledico propadanje nekdaj uspe\u0161nih podjetij, pa tudi smrt in vojna \u017eari\u0161\u010da.<\/p>\n Na razstavi so s svojimi deli sodelovali Goran Bertok, Rajko Bizjak, Brane Bo\u017ei\u010d, Toma\u017e \u010crnej, Luka Dakskobler, Jon Derganc, Andreja D\u017eaku\u0161i\u010d, Luka Gorjup, Severin Hirsch, Robert Hutinski, Ciril Jazbec, Jurij Korenjak, Peter Ko\u0161trun, Borut Krajnc, Arven \u0160akti Kralj Szomi, Jure Kravanja, Borut Peterlin, Bo\u0161tjan Pucelj, Small but dangers, Toma\u017e Toma\u017ein in \u0160imen Zupan\u010di\u010d. Irena \u010cer\u010dnik in Maja Anton\u010di\u010d sta nas seznanili z zgodovino razvoja institucije in nam omogo\u010dili vpogled v \u017eivahno in plodovito dogajanje na celjski sceni v osemdesetih in devetdesetih letih, ki je rezultiralo celo v “ustanovitvi” edinstvene umetni\u0161ke \u010detrti, kjer so \u0161e danes skoncentrirani ateljeji umetnikov, ki smo jih obiskali pozneje. Potarnali sta, da obisk na razstavah v zadnjem obdobju usiha, vendar ne me\u010dejo pu\u0161ke v koruzo. Umetnostna scena je v Celju \u0161e vedno mo\u010dna, ker i\u0161\u010dejo nove pristope in re\u0161itve, predvsem pa zaradi medsebojnega sodelovanja. Pod okriljem Zavoda Celeia Celje sta tudi Likovni salon in Galerija Ra\u010dka, ki smo ju obiskali, sicer pa je primer njihovega sodelovanja z drugimi ustanovami obse\u017een \u0161tiriletni interdisciplinarni projekt, Sram te bodi!<\/em> (Shame on You!),<\/em> ki so ga idejno in programsko zasnovale tri kulturne institucije: Zavod Celeia \u2013 Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija Miroslav Kraljevi\u0107 Zagreb in kulturo dru\u0161tvo CRVENA Sarajevo. Poglavitni cilj projekta je vzpostaviti umetni\u0161ko in teoreti\u010dno platformo, osredoto\u010deno na analizo pojma sramota in \u010dutenja sramu. Na projektu je v vlogi kustosinje Likovnega salona zelo aktivna Celjanka Maja Hodo\u0161\u010dek.<\/p>\n Na\u0161 naslednji obisk s predogledom razstave v Likovnem salonu so prepre\u010dila sve\u017ee o\u010di\u0161\u010dena in \u0161e mokra tla v galeriji, pripravljeni na odprtje, zato smo se odpravili na kosilo. Nekateri so od\u0161li po svoje, na\u0161a vodja, Sa\u0161a Nabergoj pa se je z njimi dogovorila, da se dobimo tam, kjer v\u010deraj (pa se mi je zdelo zelo \u010dudno, da so bili nekateri \u017ee dan prej v Celju), ve\u010dina pa nas je na Majino priporo\u010dilo od\u0161la po prikupnih, ozkih, na okroglo speljanih tlakovanih ulicah v lokal s preprostim izveskom ‘Gostilna’, pod katerega nepretencioznim imenom se skriva lepo urejen in o\u010ditno tudi priljubljen (beri: poln, kar je dober znak) lokal, kjer smo se okrep\u010dali vsak s svojim izborom iz njihove ponudbe okusne, raznovrstne in lepo pripravljene hrane in pija\u010de.<\/p>\n Vsi skupaj smo se po kosilu sre\u010dali na koncu ulice na kavi Tamkuv\u010diri <\/em>\u2026 v celjski umetni\u0161ki \u010detrti. Celjska umetni\u0161ka \u010detrt je resni\u010den unikum in je rezultat pametne strategije mestne ob\u010dine Celje: prazne prostore nekdanjih buti\u010dnih trgovin z izlo\u017ebami daje mesta ob\u010dina na osnovi enoletnega razpisa v najem lokalno delujo\u010dim umetnicam in umetnikom. Letna najemnina za atelje je pla\u010dljiva “v naturalijah”; v obliki umetnin\/e. Kustosi Centra sodobnih umetnosti Celje v dogovoru z umetnikom izberejo delo, ki pa potem ne roma na ob\u010dino, temve\u010d z njim dopolnijo svojo zbirko in tako na osnovi dogovora na “brezpla\u010den” na\u010din \u0161irijo svojo zbirko. Ker so ateljeji relativno majhni in\/ali zapolnjeni s produkcijskimi materiali ali umetninami, smo se zdaj oblikovali v dve skupini; ena pod vodstvom Sa\u0161e Nabergoj, druga pa s Simono \u017dvanut in Majo Anton\u010di\u010d, smo najprej obiskali ateljeje slikarja, ki je v Slovenijo pri\u0161el iz BiH, Narcisa Kantard\u017ei\u0107a, (roj. 1958), ki je sarajevsko Akademijo za likovno umetnost kon\u010dal leta 1982, sicer pa je bil eden od pobudnikov tedaj zelo aktivne bosanske likovne skupine Zvono. Njegovo slikarstvo, ki izstopa iz okvirov aktualnih likovnih trendov so pokrajine, ki hkrati delujejo sanjsko in realno, \u010dloveka v njih ni, prisoten je le v arhitekturnih elementih, ki aludirajo na \u017eenski oz. mo\u0161ki princip (vodnjak, stolp). Kompozicija je celovito pre\u0161tudirana, enako vsaka poteza \u010dopi\u010da teh olj na platnu.<\/p>\n Nato smo obiskali izjemno atraktivno, prijetno in duhovito (“skladi\u0161\u010de” v zraku, na \u0161kripcih) urejen atelje fotografa Toma\u017ea \u010crneja, kjer smo si ogledali nekaj njegovih del na stenah, in razli\u010dne, zaklju\u010dene tematske cikluse v ro\u010dno izdelanih knjigah, duhovito natisnjeno reklamno bro\u0161uro \u2013 komercialen projekt za podro\u010dje kolesarstva, pri katerem pa so sodelovali kot “modeli” akterji celjske likovne scene, vklju\u010dno s kustosinjami GSU. Umetnik se sicer ne pre\u017eivlja zgolj z izvajanjem svoje umetni\u0161ke dejavnosti, mu pa zaposlitev omogo\u010da, da se z njo ukvarja.<\/p>\n Ogledali smo si \u0161e takrat trenutno prazen prostor Galerije AQ, nato pa od\u0161li k slikarju Juretu Cvitanu, ki smo ga na\u0161li pri pripravi del za razstavo novembra 2014 v galeriji Plevnik-Kronkowska, trenutno pa sodeluje tudi na mednarodni skupinski razstavi mariborske Kible, Mundus vadit retro<\/em>. Nad produkcijskimi razmerami v Celju in Sloveniji obupuje in razmi\u0161lja celo o odhodu v tujino. Njegova dela so akrili na platnu z uporabo \u0161ablon, pridobljenih iz izbranih fotografij.<\/p>\n Povpra\u0161ala sem ga za ceno manj\u0161ega platna, in pravi, da ga pod \u20ac500,00 ne da. Se popolnoma strinjam. Iskriva in vredna ogleda, \u010de si \u017eelite polep\u0161ati dan, je izlo\u017ebena postavitev (nekdanje izlo\u017ebene vitrine butikov) pri vhodih v ateljeje, ki je plod skupnega dela umetnikov Toma\u017ea \u010crneja in Jureta Cvitana. (glej Slika 1, zgoraj)<\/p>\n Nato smo od\u0161li k Toma\u017eu Mila\u010du, ki je svoja dela pravkar postavil po ateljeju. Njegova platna so ve\u010dinoma velikih formatov, barvita, vsebujejo neka nerealno-realna prizori\u0161\u010da zgodb in vklju\u010dujejo realisti\u010dno-nerealne figure, a zgodbe za njimi prestavljajo slikarjev odziv na dru\u017ebeno realnost, v kateri \u017eivimo. Umetnik pravi, da v zadnjem \u010dasu nih\u010de od umetnikov v \u010detrti ni veliko prodal, kar vpliva na razpolo\u017eenje, a so se \u0161e vedno pripravljeni oprijeti vsake slamice upanja, da bi le ostali v svojem poklicu.<\/p>\n Nazadnje smo obiskali \u0161e Andrejo D\u017eaku\u0161i\u010d, katere dela so naravnana izrazito dru\u017ebenokriti\u010dno. Med drugim se ukvarja z vpra\u0161anjem onesna\u017eevanja (seznanila nas je na primer s projektom ustekleni\u010denja onesna\u017eene reke Savinje in ponudbe te vode v izbranih gostinskih lokalih), in izgubljanja javnih povr\u0161in ter idejo vise\u010dih vrtov, saj je zemlja zaradi dejavnosti Cinkarne preve\u010d onesna\u017eena za gojenje povrtnine, kar so nedavno kon\u010dno nedvoumno pokazale tudi meritve tuje neodvisne organizacije.<\/p>\n Vsi umetniki, ki smo jih obiskali, v svojih delih ka\u017eejo konsistentnost, torej so \u017ee na\u0161li nek svoj osebni na\u010din izra\u017eanja. \u017dalostno je, da se nih\u010de od njih v zadnjem \u010dasu ne more pohvaliti z odkupom del, razveseljujo\u010de pa, da s svojimi deli sodelujejo na razstavah, med seboj sodelujejo in si solidarno pomagajo.<\/p>\n Po intenzivnem ogledu umetni\u0161ke \u010detrti smo pohiteli \u0161e do kulturno umetni\u0161kega dru\u0161tva Galerije Plevnik-Kronkowska, ki je do zdaj realizirala \u017ee okoli 45 razstav doma\u010dih in tujih umetnikov, in je odprta za razli\u010dna sodelovanja. Galerija se nahaja v spomeni\u0161ko za\u0161\u010ditenem vogalnem prostoru nekdanje trgovine, v dveh nadstropjih. Lastnik je galeristov prijatelj, ki pa mu daje prostor na voljo za umetni\u0161ko udejstvovanje, ker ga v tem trenutku \u0161e ne potrebuje. Nujno je potrebno poudariti, da je uspe\u0161no delovanje KUD Galerije Plevnik-Kronkowska predvsem zasluga in rezultat vlaganja zasebnih sredstev in energije ter entuziazma in strastne naklonjenosti do umetnosti ter kulture Matije Plevnika, konservatorja, ki je s svojim konsistentnim delovanjem dosegel med drugim tudi to, da se lahko prijavlja na razpise za javna sredstva, v svojih projektih pa prek javnih del zaposluje tudi umetnike; v \u010dasu na\u0161ega obiska je zaposloval Jureta Cvitana.<\/p>\n V galeriji pa so bila tedaj na ogled dela zanimivega kitajskega umetnika Wan LiYa, ki je ob sre\u010danju s slovenskimi pivskimi navadami pri\u0161el na idejo, da umetelno kerami\u010dno obdela in poslika steklenice alkoholnih pija\u010d, s katerimi se je seznanil v Sloveniji. Glede na bli\u017eino martinovanja tudi \u010dasovno dobro ume\u0161\u010dena razstava.<\/p>\n Galerist Matija Plevnik nas je potem popeljal \u0161e do edine galerije erotike v Celju, Galerije Ra\u010dke, za katero je kuriral prvo samostojno razstavo Ize Pavlina. Galerija se nahaja v zgradbi, kjer je neko\u010d \u017eivela ljubica Alfreda Nobla (turisti\u010dno popolnoma neizkori\u0161\u010den potencial), in v prostorih nekdanje peep-show<\/em> lokacije, kjer je osnovna infrastruktura ostala nedotaknjena (npr. drog, peep-show booth \u2026), vanjo pa je doma\u010dinka, mlada celjska umetnica Iza Pavlina umestila svoje ve\u010dmedijsko diplomsko delo, v katerem se \u00a0ukvarja s problematiko pojavljanja pedofilije na svetovnem spletu. Omogo\u010deno ji je bilo, da je imela na voljo veliko \u010dasa za postavitev svoje razstave in presku\u0161anje postavitev, kar je bolj izjema kot pravilo, na\u0161 pa je bil privilegij, da\u00a0 smo kot slu\u0161atelji \u0160ole izkusili prav posebno do\u017eivetje, saj smo imeli prilo\u017enost biti prisotni ob postavljanju razstave, kot da smo v zaodrju.<\/p>\n Iza Pavlina na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaklju\u010duje magistrski \u0161tudij. S svojim ongoing<\/em> projektom Talk to Strangers! <\/em>(Gov\u00f3ri s tujci!) je za\u010dela \u0161e v \u010dasu svojega dodiplomskega \u0161tudija, letos je bil del projekta \u017ee na ogled na skupinski razstavi mladih slovenskih ustvarjalcev To ni ljubezenska pesem <\/em>v Miklovi hi\u0161i v Ribnici, ki jo je kuriral Tev\u017e Logar. Razstava ne moralizira, temve\u010d odstira tan\u010dice tega skritega sveta, obenem pa izpostavlja vzajemno pozicijo manipuliranih oseb in oseb, ki manipulirajo.\u00a0Avtorica nam je projekt podrobno predstavila, v \u010dasu trajanja razstave je bilo tudi javno vodstvo avtorice in kustosa po razstavi ter pogovor o tematiki projekta z izbranimi gosti.<\/p>\n Nato smo se vrnili v atelje k Toma\u017eu \u010crneju, kjer nas je \u010dakala profesionalno pripravljena projekcija pregledne predstavitve delovanja Galerije Plevnik-Kronkowska ter njihovega sodelovanja z razli\u010dnimi umetniki. Ogled so popestrili anekdoti\u010dni vlo\u017eki, kar vedno dobro dene.<\/p>\n Na poti na odprtje razstave v Likovnem salonu smo se ustavili in okrep\u010dali \u0161e v sla\u0161\u010di\u010darni Leonardo, pred samim odprtjem razstave pa nam je kuratorka razstave Ida Hir\u0161enfelder, ki je tudi tokrat izpostavila pere\u010d problem prekernosti v umetnosti in dana\u0161nji slovenski dru\u017ebi, spregovorila o vseh projektih, ki so predstavljeni na razstavi. Gre dejansko za razstavo dokumentacij <\/em>razli\u010dnih projektov. Namen razstave je bil zabele\u017eiti akcije z vsemi razpolo\u017eljivimi dokumenti (video, fotografija, besedilje), da bi zabele\u017eili mesto in pomen, ki so ga imele \u010dasovno vezane akcije za razumevanje sodobnih delovnih pogojev in razmerij. Omeniti je potrebno tudi dobro prakso, da je bil v \u010dasu trajanja razstave iz Ljubljane v Celje organiziran prevoz na vodeni ogled razstave.<\/p>\n Ne le mi, obiskovalci, vsi smo imeli veliko sre\u010do z vremenom, saj sta Intelektualni kurbi<\/em>, tokrat dr. Petja Grafenauer\u00a0in\u00a0doma\u010dinka, dr. Sla\u0111ana Mitrovi\u0107, ordinirali kar na prostem, in bili obe polno obiskani ter zadovoljni s svojimi klienti.<\/p>\n Tudi mi smo se z na\u0161e prve strokovne ekskurzije v Ljubljano vrnili zadovoljni in polni vtisov ter novega znanja.<\/p>\n Lili Anamarija No<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" SVET UMETNOSTI \u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti Leto 15 1. letnik (oktober 2014\u2013junij 2015) Dobrodo\u0161lica v Celjski umetni\u0161ki \u010detrti V za\u010detku novembra 2014 smo se slu\u0161atelji 15. letnika \u0160ole za kustose in kritike sodobne umetnosti v okviru programa Svet umetnosti odpravili na prvo celodnevno strokovno ekskurzijo v Celje, ki smo jo zve\u010der zaklju\u010dili […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7040,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[31,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7039"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7039"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7039\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10209,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7039\/revisions\/10209"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7040"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7039"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7039"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7039"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n<\/p>\n![\"Predstavitev](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/02.jpg\" "\\"Predstavitev")
\nPredstavitev Galerije sodobne umetnosti<\/p>\n<\/div>\n![\"Gospa](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/03.jpg\" "\\"Gospa")
\nGospa Irena \u010cer\u010dnik, kuratorka, nas vodi po razstavi Vidno nevidno<\/em><\/p>\n<\/div>\n
\nGoran Bertok, na primer, ki si vedno izbere hojo po nekem robu, se je tokrat predstavil s svojim ciklom portretov pre\u017eivelih tabori\u0161\u010dnikov Pre\u017eiveli<\/em>.<\/p>\n![\"Minulo](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/04.jpg\" "\\"Minulo")
\nMinulo delo je ujeto v publikacijah ustanove<\/p>\n<\/div>\n
\nIzpostaviti je potrebno njihovo dobro prakso mednarodnih reziden\u010dnih programov z izvedbo treh dvomese\u010dnih rezidenc letno; dve rezidenci sta namenjeni umetnicam ali umetnikom, ena pa je namenjena kuratorki ali kuratorju. Reziden\u010dna umetnica ali umetnik ima leto dni zatem v Celju samostojno razstavo, medsebojno sodelovanje pa se pogosto nadaljuje in zraste v dolgoro\u010dno sodelovanje z gostujo\u010do_im umetnico ali umetnikom.<\/p>\n![\"Pri](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/05.jpg\" "\\"Pri")
\nPri Tamkuv\u010diri v umetni\u0161ki \u010detrti<\/p>\n<\/div>\n
\nObisk tega “becirka”\u00a0 toplo priporo\u010dam; predstavlja resni\u010dno prijetno okolje in vzdu\u0161je, kjer smo obiskali ve\u010d ateljejev in se sre\u010dali z lokalnimi umetniki.<\/p>\n![\"Umetnik](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/06.jpg\" "\\"Umetnik")
\nUmetnik Narcis Kantard\u017ei\u0107 v ateljeju<\/p>\n<\/div>\n![\"V](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/07.jpg\" "\\"V")
\nV ateljeju Toma\u017ea \u010crneja z umetnikom in Majo Anton\u010di\u010d<\/p>\n<\/div>\n![\"Jure](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/08.jpg\" "\\"Jure")
\nJure Cvitan v ateljeju<\/p>\n<\/div>\n![\"V](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/09.jpg\" "\\"V")
\nV ateljeju Toma\u017ea Mila\u010da<\/p>\n<\/div>\n![\"Matija](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/10.jpg\" "\\"Matija")
\nMatija Plevnik je na\u0161 gostitelj v Galeriji Plevnik-Kronkowska<\/p>\n<\/div>\n![\"Avtorica](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/11.jpg\" "\\"Avtorica")
\nAvtorica Iza Pavlina (v kotu) nam predstavlja svoj projekt<\/p>\n<\/div>\n![\"Predstavitev](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/12.jpg\" "\\"Predstavitev")
\nPredstavitev Galerije Plevnik-Kronkowska v zanimivem ateljeju fotografa Toma\u017ea \u010crneja<\/p>\n<\/div>\n![\"Sa\u0161a](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/13.jpg\" "\\"Sa\u0161a")
\nSa\u0161a Nabergoj, vodja Sveta umetnosti in Ida Hir\u0161enfelder, kuratorka razstave v
\nLikovnem salonu Celje na odprtju razstave<\/p>\n<\/div>\n![\"Likovni](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/14.jpg\" "\\"Likovni")
\nLikovni salon Celje v \u010dasu odprtja razstave<\/p>\n<\/div>\n![\"Vabe\u010di](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/15.jpg\" "\\"Vabe\u010di")
\nVabe\u010di urnik Intelektualnih kurb<\/p>\n<\/div>\n