\nIn \u010de se motim?<\/em>
\n13.\u221227. 2. 2015, Hi\u0161a kulture v Pivki
\nKuratorka: Mojca Grmek<\/p>\n
\n
Vizualna umetnica Vesna Bukovec (Ljubljana 1977) v Hi\u0161i kulture predstavlja svoj dolgoletni risarski opus. Zaradi kompleksnosti obravnavane dru\u017ebene tematike ri\u0161e v serijah, na odprtju razstave pa je omenila, da se ji zdi, da le tako lahko poda izjavo, ki jo \u017eeli prenesti gledalcu. Ob le eni risbi, bi se ta izjava porazgubila in ne bi pri\u0161la do izraza. Tako lahko skozi sprehod po galerijskem prostoru spremljamo sedem serij in en kola\u017e, ki si ne sledijo v kronolo\u0161kem vrstnem redu, pa\u010d pa je umetnica izbrala predstavitev, ki zasleduje negativne tematike in frustracije posameznika v potro\u0161ni\u0161ki dru\u017ebi. V vseh treh sobah so na belih stenah razstavljeni beli listi z razli\u010dnimi belimi okvirji, vmes pa vklju\u010di le en barvni kola\u017e. Tehnika, ki jo avtorica uporablja pri risbah, je tu\u0161 na belo podlago, ki pa zasede le majhen del A4 formata, zato se sobe zdijo prazne. To se sklada z zavestno monotonostjo risb, ob kateri se obiskovalec zlahka osredoto\u010di na vsebino.
\n
\nVesna Bukovec se v risarskih serijah posve\u010da predvsem vpra\u0161anju ustvarjanja identitete \u010dloveka ter iskanju sre\u010de v potro\u0161ni\u0161ki dru\u017ebi. Njene risbe so specifi\u010dne v tem, da so pravzaprav prerisane fotografije. Veliko \u010dasa pre\u017eivi za ra\u010dunalnikom, kjer brska med \u00bbstock\u00ab fotografijami, ki so namenjene predvsem medijem, da jih lahko proti pla\u010dilu vzamejo iz interneta in uporabijo v reklamne namene. Te fotografije so ji \u0161e toliko bolj pri srcu, saj so vse re\u017eirane in tako banalne, da vsi takoj prepoznamo motiv, tudi \u010de je le obrisan s \u010drnim tu\u0161em, tako kot pri Vesni. Lahko bi se reklo, da so to ukradene oziroma najdene fotografije, ki pa jih umetnica avtorsko predela in s tem risbi prida svoj lastni pe\u010dat. Skoraj vsaki risbi doda tudi kratek tekst, ki je lahko njen lasten ali pa prevzet. Za umetnico je zna\u010dilno, da podoba in besedilo na risbi nastopata enakovredno ter sta oba pomemben del za razumevanje serij.<\/p>\n
V Hi\u0161i kulture je razstavljenih sedem serij, ki so narisane po istem principu ter en kola\u017e. Vesna Bukovec se dela loti tako, da najdeno fotografijo osvetli od spodaj, \u010dez pa polo\u017ei navaden papir in jo preri\u0161e ter doda besedilo. Umetnica se je odlo\u010dila za prerisovanje, saj je \u017eelela osebno potezo potisniti v ozadje. Le-ta ji je nepomembna, saj se ji zdi, da z brezosebno risbo in tekstom la\u017eje pride do tega u\u010dinka. Besedila, ki so po ve\u010dini sestavljena iz enega stavka, so v angle\u0161kem jeziku. S tem ustvari neke vrste potujitveni efekt, estetsko distanco, s katero se njena osebna kritika odmakne od risbe, kar omogo\u010di, da je \u0161ir\u0161e razumljena.<\/p>\n
HI\u0160A KULTURE V PIVKI<\/p>\n
Zgodba Hi\u0161e kulture se je za\u010dela leta 1998, ko so obnovili prazne prostore in ustanovili mladinski center. Na za\u010detku je v hi\u0161i na\u0161la prostor galerija, ki je predstavljala doma\u010de in tuje likovne umetnike, poleg razstav so imeli v stavbi tudi slikarski in grafi\u010dni atelje, klet pa je zasedal koncertni prostor \u0106uza, d.o.o. Delovanje je zamrlo leta 2011, s \u010dimer so se prenehali tudi razli\u010dni kulturno-umetni\u0161ki dogodki za mlade. Dve leti pozneje je stavbo prevzela nova ekipa (kuratorka Mojca Grmek, umetnica Tanja Milhar\u010di\u010d, umetnik Leon Zuodar, organizatorka Tanja Avsec in oblikovalec celostne podobe Jure \u0160ajn), katere glavno vodilo je koncipiranje razstavnega programa in postavljanje razstav, ukvarja pa se tudi z izobra\u017eevanji na umetni\u0161kem podro\u010dju. Le-to pritegne vedno ve\u010d mladih (predvsem \u0161ol in vrtcev), kar je zelo pozitivno, saj mislim, da je zelo pomembno, da se otroci nau\u010dijo spo\u0161tovati kulturo in ukvarjanja z ro\u010dnimi spretnostmi. Brezpla\u010dni izobra\u017eevalni programi potekajo s slikarko Tanjo Milhar\u010di\u010d ob vsaki razstavi posebej, poudarek pa je na tem, kako posamezni udele\u017eenci do\u017eivijo razstavljene predmete. Pri kreiranju teh programov vedno tesno sodeluje tudi takrat razstavljajo\u010di umetnik.<\/p>\n
V Hi\u0161i kulture deluje tudi grafi\u010dni atelje Leona Zuodarja, ki si poleg svojega lastnega ustvarjanja v grafiki, \u017eeli zdru\u017eiti ljudi s podobnimi zanimanji. Teh je zaenkrat malo. Prav tako malo je obiskovalcev razstav sodobne umetnosti; ve\u010dinoma prijatelji gostujo\u010dih umetnikov in malo\u0161tevilna lokalna publika. Delno je to pripisati nerazumevanju sodobne umetnosti, velik problem pa je tudi obratovalni \u010das, saj v stavbi delajo samo prostovoljci, ki si ne morejo privo\u0161\u010diti stalne odprtosti. Finance s strani ob\u010dine so zelo borne, kar prispeva tako k manj\u0161emu promoviranju dogodkov, kot splo\u0161nim pogojem dela v hi\u0161i. Brez vseh teh podatkov bi na prvi pogled lahko na prste rok in nog na\u0161teli, kaj vse je v stavbi potrebno popravila (predvsem bolj\u0161a osvetljava v galeriji), vendar se udele\u017eencem takoj vse oprosti, saj se ekipa trudi, da bi vse potekalo tako, kot bi moralo. Obiskovalec se ob obisku po\u010duti doma\u010de in sprejeto, dotrajanost prostora pa doda poseben \u010dar.<\/p>\n
Ekipa Hi\u0161e kulture v Pivki deluje po na\u010delu \u00bbsvobode, kriti\u010dnosti in vzgoje\u00ab[1]<\/a><\/a>, zato ni presenetljivo, da so povabili prav Vesno Bukovec za predstavitev retrospektive svojih risarskih del. Avtorica skozi risbe podaja svoj komentar na kritiko sodobne dru\u017ebene realnosti in jo dvigne na vi\u0161ji nivo s svojim humornim na\u010dinom interpretiranja. Vesna Bukovec je sicer po izobrazbi kiparka, vendar se raje ukvarja z risbo, videom in instalacijo. Sama pravi, da je denar igral pomembno vlogo v njeni usmeritvi, saj za izdelavo kipa potrebuje\u0161 atelje in drage materiale, sedaj pa porabi minimalne stro\u0161ke za navaden papir in \u010drnilo. Je tudi \u010dlanica skupine Kolektiva (z Lado Cerar in Metko Zupani\u010d), s katero ustvarjajo dela, pri katerih sodelujejo s publiko in tako raziskujejo osebne odnose v vsakdanu.<\/p>\n Za pregledno razstavo v Pivki se je odlo\u010dila razstaviti sedem od njenih desetih obstoje\u010dih serij in en kola\u017e. Iz predstavitve so izpadle serije Their True Nature (Njihova prava narava)<\/em> (2010, horoskop in astrologija),\u00a0Washing is healthy, a clean body is the virtue of a civilized person (Umivanje je zdravo, \u010distost telesa je krepost civiliziranega \u010dloveka)<\/em> (2010, plakat, narejen po risbah Franca Ivan\u0161ka) in I can make another turn (Lahko naredim \u0161e en obrat)<\/em> (2012, kako se spoprijeti s pritiskom konkurence), saj se ji je zdelo, da se ne ujemajo s principom dru\u017ebene anga\u017eiranosti, ki ga je \u017eelela pokazati. Prav tako so preve\u010d specifi\u010dne in se ti\u010dejo samo dolo\u010dene teme, na razstavi pa so razstavljene serije, ki te pripravijo do lastnega prevpra\u0161evanja in nagovarjajo obiskovalce.<\/p>\n OGLED PRVE SOBE<\/p>\n V prvi sobi je na ogled postavila serijo Positive illusion (Pozitivna iluzija)<\/em> (2009), kjer so na stenah v treh sklopih razstavljene risbe, ob katerih avtorica razglablja o fenomenu psihologije pozitivnega mi\u0161ljenja. Dva sklopa taiste serije nista razstavljena zaradi pomanjkanja prostora, zelo zanimivo pa je, da serija kljub temu deluje celovito. V dana\u0161njem \u010dasu je vedno bolj prisotna ideologija, da mora biti \u010dlovek sre\u010den in zadovoljen, druga\u010de nima ni\u010d od \u017eivljenja. \u017dal ni mo\u017eno dose\u010di popolne harmonije, kljub vsem pripomo\u010dkom (npr. knjige za samopomo\u010d), ki so nam na voljo, kljub temu pa \u0161e vedno posegamo po vseh najnovej\u0161ih oblikah pomo\u010di, za katere upamo, da nam bodo pa le pomagale. Umetnica to raziskuje skozi uradne psiholo\u0161ke teste,[2]<\/a><\/a> ki jih postavi v dialog z za njo zna\u010dilno stereotipnimi in insceniranimi prerisanimi fotografijami. Ti psiholo\u0161ki testi, ki so po navadi namenjeni iskalcem zaposlitve, so sestavljeni iz ve\u010d vpra\u0161anj, ki jih Vesna prevzame in oblikuje kot trditve, pod njih pa napi\u0161e pet do osem mo\u017enih odgovorov, s katerimi se pri teh testih vpra\u0161ani ovrednoti (\u00bbstrongly disagree, disagree, neutral, agree, strongly agree\u00ab). S svojimi ilustracijami k vsaki trditvi doda vizualni protipol, ki podaja komentar na izjavo (npr. \u00bbIf something can go wrong for me, it will\u00ab, Zami\u0161ljen \u010dlovek hodi po ulici in se ne meni za okolico. Pred njim se pojavi odprt ja\u0161ek, v katerega bo ravnokar po nesre\u010di stopil, brez da bi se tega zavedal.). V enem sklopu se ukvarja celo s pozitivnimi afirmacijami, ki si jih ljudje vsakodnevno ponavljajo in zato vanje za\u010dnejo verjeti, zaradi \u010desar naj bi se v njih na koncu tudi uresni\u010dile (npr. \u00bbStress is leaving my body. My inner vision is always clear and focused. Ideas come to me easily and effortlessly. Today has limitless possibilities.\u00ab). Umetnici se zdi to absurdno in omejeno, vendar se je vseeno odlo\u010dila raziskati to tematiko, kljub temu, da sama stoji na njej realnih tleh in razmi\u0161lja bolj cini\u010dno.<\/p>\n Serija Positive Illusion<\/em> je bila predstavljena leta 2009 v Miklovi hi\u0161i v Ribnici (The only thing I can control is my attitude towards life (Edina stvar, ki jo imam pod nadzorom, je moj odnos do \u017eivljenja)<\/em>), ob kateri pa je bila razstavljena tudi video instalacija iz istega leta It will be OK (vse bo v redu)<\/em>. Na njej umetnica sedi na belem kav\u010du in v beli obleki bo\u017ea belega pli\u0161astega psa. Ve\u0161 \u010das mu v angle\u0161kem jeziku prigovarja, da bo vse v redu; njene besede so povezane z narekovanjem pozitivnih misli, ob katerih naj bi se vse uresni\u010dilo. Ob vsem tem pa se \u010dlovek lahko za\u010dne spra\u0161evati o njenem du\u0161evnem zdravju, \u010desar se zaveda tudi sama, saj se je obdala z belino, ki marsikoga asociira na psihiatri\u010dno bolni\u0161nico. Na \u017ealost videa ni na razstavi v Pivki, saj bi vsebinsko lepo povezal sporo\u010dilnost prve sobe, ki bi bila tako \u0161e bolj celovita. Serijo lahko po eni strani razumemo kot Vesnino subtilno (verjetno celo nenamerno) ena\u010denje mentalnih bolnikov s tistimi, ki se poslu\u017eujejo raznih afirmacij za bolj\u0161e \u017eivljenje, namesto da bi si takega naredili sami. Po drugi strani pa lahko v tem razberemo umetni\u010dino kritiko potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe, saj nam, norcem, v \u017eelji po zadovoljstvu ponudniki prodajo popolnoma vse.<\/p>\n SPREHOD SKOZI DRUGO SOBO<\/p>\n V naslednji sobi je na eni izmed sten postavljena serija How to fail successfully (Kako se uspe\u0161no spopasti z neuspehom)<\/em> (2011), kjer nam avtorica poda primere, kako se uspe\u0161no spopasti z neuspehom. To je naredila na \u0161aljiv na\u010din, saj z njenimi navodili lahko hkrati uspe\u0161 in ne uspe\u0161 pri dejanju, \u010de pravilno izvede\u0161 vse korake. Rezultat je to, da se po\u0161koduje\u0161, kar pomeni, da si ga na\u010deloma polomil (ang. fail). Idejo je \u010drpala iz memov (ang. meme), slik ali fotografij, ki v objektiv ujamejo nekoga, ki je naredil neko neumnost in s kro\u017eenjem po internetu postanejo znane kot \u0161ala ali opomin na ta dogodek. Pri tej seriji je umetnica vzela fotografije predmetov iz gospodinjstva, ki jih imamo vsi pri roki, zaradi \u010desar \u0161e la\u017eje sledimo njenim navodilom, ki so napisana po principu naredi-si-sam. Njene nazorne risbe so samodestruktivni protipol vsem nasvetom, ki nam prigovarjajo, kako uspeti (\u00bb1. pick up scissors, 2. place your index finger between the blades, 3. cut gently, 4. proceed with next finger\u00ab). To se sklada tudi s prej\u0161njo serijo, v kateri ljudje stremijo k uspe\u0161nosti in temu, da \u00bbnekam prilezejo\u00ab. Risbe imajo tudi sladko-grenek priokus, saj so dolo\u010deni posamezniki prav s temi pripomo\u010dki naredili samomor, kar pa v obiskovalcu kljub humornosti pusti slab ob\u010dutek (npr. koktejl Bloody pipe z odma\u0161evalcem odtokov).<\/p>\n Na drugi steni je pet pove\u010danih risb v obliki plakatov, ki spadajo k seriji\u00a0I promise to change the world but only if 10 other people will do the same (Obljubim, da bom spremenila svet, ampak le, \u010de bo to storilo tudi 10 drugih)<\/em>(2010). Risbe so za\u010dele nastajati, ko je bila povabljena k razstavi The Dump Project \u2013 Recycling of Thoughts <\/em>(Center za sodobno umetnost Laznia, Gda\u0144sk, Poljska, 2010), ki je temeljila na blogu francoskega umetnika Mauricea Benayouna. Rde\u010da nit je bila utopija: \u017eelja po realiziranju zamisli posameznikov, kako bi re\u0161ili svet in ga obrnili na bolje. Vesna Bukovec je med brskanjem za idejami po internetu naletela na spletno stran Pledge Bank<\/em>, kamor uporabniki napi\u0161ejo svojo zavezo in jo s pomo\u010djo ostalih ljudi uresni\u010dijo. Stvar je dokaj nesmiselna, saj se uporabnik na nek na\u010din s tem znebi svojega bremena in ga poda naprej ostalim \u010dlanom, ki naj bi mu ga pomagali realizirati. Poleg tega pa se nikoli ne ve, ali je bilo dejanje dejansko opravljeno. Umetnica je izbrala pet brezpredmetnih kvazi-realiziranih zavez in jim dodala ilustracije (npr. \u00bbI will stop eating junk food for 5 days, but only if 5 other people will do the same.\u00ab), ki pa niso komentar, ampak le dopolnjujejo napisano. Pri tej seriji je obiskovalcu \u0161e bolj o\u010ditno, kako pomembno ji je pravzaprav besedilo in ne podoba sama. Serija temelji predvsem na kritiki dru\u017ebe, saj s takimi banalnimi zavezami ni nobene mo\u017enosti, da bi kdo resni\u010dno spremenil svet.<\/p>\n Tretja serija iz druge sobe je bila prvi\u010d predstavljena na feministi\u010dno-queerovskem festivalu Rde\u010de Zore<\/em> v Galeriji Alkatraz (The Bring In Take Out Living Archive<\/em>, Ljubljana, 2012). Serija Ali me no\u010dete, ker sem kriti\u010dna <\/em>se zato ukvarja s pozicijo sodobnih \u017eensk v vsakodnevnih situacijah. Idejo je dobila v stripu Marka Poga\u010dnika Tinza<\/em> (1969), ki pa se vloge \u017eenske loteva s pristranskega in stereotipnega mo\u0161kega pogleda (npr. \u00bbAli me no\u010dete, ker ljubim natezalnico?\u00ab). Umetnica se je odlo\u010dila, da bo z novo serijo podala svoj komentar \u017eenske perspektive z dana\u0161njega \u010dasa. Zdi se ji, da je \u017eenska predmet kritike, ne glede na to, kak\u0161no vlogo zavzame. Besedila je sestavila sama, glede na njej najpomembnej\u0161e probleme (npr. \u00bbAli me no\u010dete, ker ho\u010dem vi\u0161jo pla\u010do\u00ab), z risbo skiciranih \u017eensk pa je dopolnila svojo izjavo in podala komentar. Umetnica izpostavlja vlogo \u017eenske, ki bi morala biti enakopravna, kljub temu pa se \u0161e vedno po\u010duti manjvredno, tako na poslovnem, kot fizi\u010dnem podro\u010dju (\u00bbAli me no\u010dete, ker nisem mlada in lepa\u00ab). \u010ceprav vemo, da so \u017eenske skozi leta vse bolj enakopravne, pa nas umetnica ob ogledu teh risb vr\u017ee v realno stanje, saj se je vsaka obiskovalka razstave zagotovo kdaj \u017ee sre\u010dala s temi negativnimi trenutki \u017eivljenja.<\/p>\n V zadnji seriji te sobe je Vesna ustvarila kratke minimalisti\u010dne stripe, pri katerih se ukvarja z lastnim dvomom v svojo umetnost in strahom pred neuspehom. Idejo za ta projekt je povzela iz \u0161tudentske izmenjave v Utrechtu iz leta 1999, ki jo je zaradi nekakovosti \u0161ole neznansko razo\u010darala. Tam je posnela serijo \u00bbsnap-shot\u00ab avtoportretnih fotografij, na katerih je bila oble\u010dena v majice z raznimi napisi. Leta 2011 je posnela podobne fotografije in jih prerisala za serijo I am aware of the possibility to be misunderstood (Obstaja mo\u017enost, da boste napa\u010dno razumeli )<\/em>, saj je ugotovila, da se po vseh teh letih \u0161e vedno spra\u0161uje iste stvari in jo obhajajo podobni dvomi. Izjave na majicah je dodatno napisala na risbe in z njimi povzela svoje trenutno stanje. Tak\u0161na sporo\u010dila na majicah so v zadnjem \u010dasu postala popularen na\u010din izra\u017eanja \u010dustev, vendar pa se v teh izjavah skriva dvojnost, saj so na nek na\u010din zelo osebne, po drugi strani pa si lahko tako majico oble\u010de kdor koli. Vesna se tega zaveda; trditve ne dr\u017eijo le zanjo, ampak za vsakega posameznika in tudi obiskovalec se brez problema najde v napisanem (npr. \u00bbWhat if I fail\u00ab). V enem izmed stripov se je referirala tudi na svojo vztrajno uporabo angle\u0161\u010dine in konceptualnega umetnika Mladena Stilinovi\u0107a, ki pravi, da \u00bbumetnik, ki ne govori angle\u0161ko, ni umetnik\u00ab (English<\/em>, 1992). Njena izjava \u00bbI \u2665 STILE\u00ab se tako nana\u0161a na omenjenega umetnika, \u010de pa ne poznamo zgodbe, bi jo lahko vzeli kot ironi\u010den poudarek, da kljub znanju angle\u0161kega jezika ne zna pravilno zapisati besede slog (ang. style).<\/p>\n SKLEPNI PROSTOR<\/p>\n V zadnji sobi sta razstavljeni dve seriji in en kola\u017e, ki te ob vstopu preseneti, saj se na njem pojavijo barve. Kola\u017e As if (Kot da)<\/em> (2014) razbije minimalisti\u010dno in iz\u010di\u0161\u010deno postavitev razstave, ki je od vsega za\u010detka podobna samim umetni\u010dinim risbam. Kola\u017e ni veliko ve\u010dji od ostalih del, zato se ujema s formo razstave, vendar pa razbije estetsko monotonost drugih risb. Za razstavo Stik\/h<\/em> (2014) v ptujski F\u00fcrstovi hi\u0161i, se je odlo\u010dila delo mo\u010dno pove\u010dati in nastalo je nekaj metrsko platno, ki je zasedalo skoraj celotno steno. V Hi\u0161i kulture bi z izbiro slednjega razstavi nehote dala drug poudarek, saj bi obiskovalca preve\u010d pritegnil v tej splo\u0161ni belini \u00bbbele kocke\u00ab. Kola\u017e bi tako postal vrhunec predstavljenega in ne le komentar, ki zajema vse narisano in napisano.<\/p>\n Vesna je napis na kola\u017eu \u00bbContinue as if everything is right\u00ab oblikovala kot klasi\u010dno izsiljevalsko pismo, s \u010drkami, izrezanimi iz \u010dasopisja, kar referira tudi na to, da nas mediji izsiljujejo v tako pozicijo, saj nas z vseh strani bombardirajo z negativno vsebino, s katero nih\u010de no\u010de imeti opravka. Obiskovalec lahko v trditvi vidi tudi referenco na raz\u0161irjen internetni mem \u00bbKeep Calm\u00ab, vendar pa je avtorica na odprtju razstave povedala, da ga ni uporabila kot izhodi\u0161\u010de. Oba stavka sta realna, saj v resnici vsi po\u010dnemo ravno to \u2013 ko nas nekaj vr\u017ee iz tira, se posku\u0161amo \u010dim prej pomiriti in nadaljevati vsakodnevno rutino. S tem delom avtorica poudarja, da se vsi ljudje obna\u0161amo, kot da ni v svetu ni\u010d narobe in normalno delujemo naprej. Obstaja trenutek, v katerem nas zadeva za hip prizadene, a kaj kmalu ta ob\u010dutja potla\u010dimo in nadaljujemo po starem, saj bi se nam druga\u010de ob vseh stvareh, ki nas vr\u017eejo iz na\u0161ega udobja, zme\u0161alo. Delo tudi lepo zaokro\u017ei Vesnino prevpra\u0161evanje, saj si z njim posku\u0161a odgovoriti na vpra\u0161anje, ki se pojavlja skozi vse njene serije: kako kot umetnik kriti\u010dno govoriti o dru\u017ebi, a se hkrati ne okori\u0161\u010dati s trpljenjem drugih, ki ga vzame\u0161 za izhodi\u0161\u010de svojih del. Umetnik mora biti pomirjen sam s sabo, \u010de se loteva take teme, saj si z njo dobesedno gradi kariero. Za Vesno je to zelo problemati\u010dna tema, pri kateri mora biti zelo pazljiva, da ne bi v svojih delih preve\u010d izrabljala teh socialno ob\u010dutljivih tematik, zato se skozi ustvarjanje nenehno spra\u0161uje, ali dela dovolj eti\u010dno. Torej kje je dejanska meja med umetnostjo samo in aktivisti\u010dnim izra\u017eanjem, ki se ga umetnica poslu\u017euje?<\/p>\n Naslednja serija Na \u010digav ra\u010dun<\/em> (2015), ki je tudi njeno najnovej\u0161e delo, se lepo sklada s prej\u0161njim kola\u017eem, saj obravnava prav to tematiko. Na risbah je umetnica predstavila stvari, ki jo mu\u010dijo in se o njih ne govori, \u010deprav vsi vemo, da se to dogaja. Ljudje vsakodnevno uporabljamo zdravila, se obla\u010dimo v obleke in telefoniramo, na dejstvo, kako so te zadeve pri\u0161le do nas, pa pozabljamo oziroma si vztrajno zatiskamo o\u010di. Vesna je na vsakem listu ob bok postavila risbo izdelka za na\u0161o vsakdanjo uporabo in kako le-ta nastane. Ti kontrasti lahko na trenutke izpadejo kar malo kli\u0161ejsko, saj \u017eivimo v svetu, kjer so ti kontrasti vidni na vsakem koraku in zato kaj kmalu postanejo predmet kriti\u010dne umetnosti. Kljub vsemu pa nam vnovi\u010dni pogled na risbe spet malo odpre o\u010di in se v trenutku zamislimo, \u010deprav se po ve\u010dini v prihodnosti ni\u010demur ne odpovemo.<\/p>\n V zgornji vrsti so postavljene risbe, ki prikazujejo izkori\u0161\u010danje \u017eivali za na\u0161 \u017eivljenjski slog, kar je za Vesno \u0161e posebej neprijetna tema, saj je zaprise\u017eena veganka. Navade civilizacije so \u017eal take, da se brez premisleka okori\u0161\u010damo z \u017eivalmi in jih pogosto uporabljamo za hrano, ki naj bi nam prina\u0161ala veselje (npr. pe\u010denje na \u017earu na dru\u017einskem pikniku). Na \u017eivalih pa danes delamo tudi poskuse za medicinsko ter kozmeti\u010dno industrijo, katere produkte uporabljamo vsakodnevno, brez da bi pomislili, koliko nedol\u017enih \u017eivali je moralo umreti za nekaj, kar imamo za samoumevno (npr. tablete proti bole\u010dinam). Risbe so zaradi nazornosti samozadostne in ne potrebujejo besedila, po drugi strani pa se z zna\u010dilno minimalisti\u010dnostjo poteze izgubi vizualni u\u010dinek, ki smo ga navajeni iz medijev. \u010ce bi bile barvne, bi obiskovalce morda \u0161e toliko bolj prizadele in ga spodbudile k \u0161e ve\u010djemu razmisleku. Kljub temu, da Vesna teh risb ni na\u010drtovala kot aktivisti\u010dne plakate, pa lahko na trenutke tako izpadejo, saj nas s to tematiko nagovarjajo tudi razna dru\u0161tva, kot sta na primer PETA in Unicef.<\/p>\n V spodnji vrsti umetnica predstavi izkori\u0161\u010danje ljudi in na kak\u0161en na\u010din do nas pridejo zadeve, ki so nam v veliki meri konstantno dostopne. Vsak dan se poje na tone \u010dokolade in proda na milijone oblek, nikoli pa ne upo\u0161tevamo dejanskosti, koliko otro\u0161kega dela je potrebnega za to, ter kako malo pravic imajo ljudje, ki delajo v nevarnih tovarnah za zelo majhen denar. Vsi smo se nau\u010dili \u017eiveti sami s sabo in si \u017eelimo, da bi povzro\u010dali \u010dim manj gorja na svetu, ampak v resnici to ni mo\u017eno, saj se \u017eal takim primerom ne moremo izogniti. Dru\u017eba bi se morala popolnoma spremeniti, prav tako pa tudi kulturne navade vsega \u010dlove\u0161tva. Zapomniti si je treba, da se sprememba za\u010dne pri posamezniku, vendar pa je treba za\u010deti nekje drugje, kot na brezpredmetni spletni strani Pledge Bank <\/em>z absurdnimi re\u0161itvami.<\/p>\n Zadnja razstavljena serija, ravno tako kot kola\u017e, izstopa iz mno\u017eice videnih risb, saj na njej ne nastopa individuum, pa\u010d pa cela mno\u017eica ljudi. Vesna se v seriji There is no society without spectacle (Ni dru\u017ebe brez spektakla)<\/em> (2011\u2212) odmakne od individualne pozicije in jo prenese na gru\u010do. Strnjene skupine in veliki dogodki jo navdu\u0161ujejo, ker se zbere na kupu velika koli\u010dina ljudi in prireditev postane posebno do\u017eivetje. Z izborom dolo\u010denih fotografij je izpostavila, da vse mno\u017eice niso pozitivne, ampak so nekateri dogodki lahko tudi zelo te\u017eavni. Prerisala je podobe, ki jih je na\u0161la v medijih in znova odkrila, da smo ljudje fascinirani nad \u010disto vsem, kar nam ponudijo. Sami se ne oziramo na te\u017eke trenutke, ki jih pre\u017eivljajo ljudje na slikah, saj jih gledamo iz varne pozicije doma (ali v tem primeru iz Hi\u0161e kulture) in se prepri\u010dujemo, da se nas ne ti\u010dejo. Vesna je uporabila fotografije raznih protestov in \u010dakanja revnih na pakete hrane, najnovej\u0161a risba pa so begunci, ki so se z ladjo podali bolj\u0161emu svetu naproti. Serija je odprta in \u0161e vedno nastaja, saj se idejno poslu\u017euje pere\u010dih tem in tistih, za katere misli, da jih mora svet bolj podrobno spoznati in ne samo obrniti lista v \u010dasopisu. Vesnine mno\u017eice so natrpane in shemati\u010dne, papir je napolnjen s posamezniki, ki pa se zlivajo en v drugega in zato nih\u010de ne izstopa. V takih trenutkih smo v mno\u017eici vsi eno, seveda, \u010de sodelujemo pri dogodku. Teh risb obiskovalec ne more \u00bbjemati resno\u00ab, saj manjka kontekst, kot je na primer v medijih, poleg tega pa se nas tudi tam, po pravici povedano, \u017eal ne dotakne preve\u010d, zakaj bi se nas torej kot umetni\u0161ko delo, pa \u010deprav negativno. Zdi se mi, da obiskovalec na to serijo gleda bolj s samega estetskega vidika. \u017dal danes \u017eivimo v \u010dasu, ko nam mediji neprestano predvajajo bombne napade, umore, trupla in kri, da smo na nek na\u010din postali \u017ee imuni na to, kaj to v resnici pomeni. Po drugi strani pa nas take stvari privla\u010dijo in u\u017eivamo v trpljenju drugih, saj je to po nekak\u0161ni \u010dudni logiki bolj interesantno kot pa ljubezen in mir na svetu.<\/p>\n Umetnica Vesna Bukovec nas s svojo shemati\u010dnostjo in monotonostjo poteze ter izjavami z globoko vsebino popelje prek nekaterih te\u017eav sodobne dru\u017ebe, ki se jih zavedamo, vendar nikoli ne ukrepamo. Njen slog risanja z zna\u010dilno ne-avtorsko potezo, nam skupaj z njenimi besedami zbudi mo\u017egane in skozi umetni\u010dino interpretacijo za\u010dnemo razmi\u0161ljati o realnem \u017eivljenju. Sprehod skozi galerijo ni le kulturni, temve\u010d tudi sociolo\u0161ki in filozofski dogodek, ki nas spodbudi k globljemu razmi\u0161ljanju o \u017eivljenju in \u010dlove\u0161tvu samem.<\/p>\n Nina Jesih <\/em><\/p>\n Fotografije: Simon Avsec<\/p>\n <\/a>[1]<\/a> http:\/\/hisakulturepivka.com<\/a><\/p>\n <\/a>[2]<\/a> M. F. SCHEIER, C. S. CARVER, M. W. BRIDGES, Life Orientation Test-Revised<\/em> (LOT-R), 1994; C. R. SNYDER, C. HARRIS, J. R. ANDERSON, S. A. HOLLERAN, L. M. IRVING, S. T. SIGMON, Adult Hope Scale<\/em>, 1991.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kritika razstave Vesna Bukovec: In \u010de se motim? 13.\u221227. 2. 2015, Hi\u0161a kulture v Pivki Kuratorka: Mojca Grmek Vizualna umetnica Vesna Bukovec (Ljubljana 1977) v Hi\u0161i kulture predstavlja svoj dolgoletni risarski opus. Zaradi kompleksnosti obravnavane dru\u017ebene tematike ri\u0161e v serijah, na odprtju razstave pa je omenila, da se ji zdi, da le tako lahko poda […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7265,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7262"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7262"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7262\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10271,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7262\/revisions\/10271"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7265"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7262"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7262"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7262"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/Vesna-Bukovec-03_foto-Simon-Avsec.jpg\" "\\"Vesna")
<\/a> ![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/Vesna-Bukovec-07_foto-Simon-Avsec.jpg\" "\\"Vesna")
<\/a> ![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/Vesna-Bukovec-09_foto-Simon-Avsec.jpg\" "\\"Postavitev")
<\/a> ![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/Vesna-Bukovec-14_foto-Simon-Avsec.jpg\" "\\"Vesna")
<\/a> ![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/Vesna-Bukovec-16_foto-Simon-Avsec.jpg\" "\\"Vesna")
<\/a><\/p>\n
\n